Srečni človek, Služkinje in Solar

Pri založbi Mladinska knjiga so za letošnje poletje pripravili kar nekaj knjižnih novosti. Še en finski čudak, velika ameriška uspešnica in angleška satira.

Nova prevoda romanov Arta Paassilinne in Iana McEwana ter prvenec ameriške avtorice Kathryn Stockett. Glede na to, da so ženske po vseh statistikah boljše, no pa vsaj bolj pogoste bralke, kot moški, bom tokrat dal prednost pisateljici in njenim trem ženskam, glavnim junakinjam romana Služkinje. Gre za prvenec Kathryn Stockett, ki je v ZDA takoj po objavi leta 2009 doživel velik uspeh in je še vedno v vrhu uspešnic New York Timesa in spletne knjigarne Amazon. Roman je preveden v štirideset jezikov, o uspešnici pa govori tudi podatek, da so bile Služkinje literarna predloga za film, ki ga bomo jeseni lahko videli tudi pri nas. Vrnimo se k romanu. Stockettova je roman pisala pet let, navdih zanj, zgodba se odvija v šestdesetih letih v Mississippiju, pa je črpala iz osebnih izkušenj, saj tudi sama prihaja od tam, vzgajala pa jo je služkinja. Pred nami je brezčasna in univerzalna zgodba o malem človeku, o treh ženskah, ki se nepričakovano spoprijateljijo in v svojih sicer zelo različnih življenjskih izkušnjah pridejo do točke, ko imajo vsega dovolj, ko rečejo ne in stvari vzamejo v svoje roke ter jih spremenijo. Dvajsetletna Muha je diplomirala na univerzi in se vrnila na domačo plantažo, njena mama pa ne bo srečna, dokler se hči ne bo poročila, Abileen, dobrosrčna služkinja vzgaja že sedemnajstega belega otroka, a ko ji umre sin, se nekaj v njej spremeni, njena prijateljica Minny, sicer odlična kuharica, pa je prava klepetulja in je s svojim jezikom skuhala godljo, ki jo bo stala zaposlitve. Kaplja čez rob je predlog lokalne povzpetnice Hilly, da morajo za služinčad urediti ločena stranišča, češ da imajo zamorke vrsto kužnih bolezni. Punce se lotijo podviga, ki bo zaprl usta vsem belim gospem v Mississippiju. Resna tema na humoren način na več kot 600 straneh.

Angleški avtor Ian McEwan je lani dokončal svoj enajsti roman z naslovom Solar. McEwan je eden najvidnejših sodobnih britanskih pisateljev, ki je slovenskim bralcem že znan po romanih Amsterdam in Na obali Chesil. Poleg romanov so v njegovi literarni biografiji tudi kratke zgodbe, drame, filmski scenariji, celo libreto … V Solarju se loteva aktualne tematike o obnovljivih virih energije. Nobelov nagrajenec za fiziko Michael Beard ni ravno simpatičen, je majhen, debel in plešast, privlači pa neko posebno vrsto lepih žensk. Njegov peti zakon mu propada, že dolgo ne dobi nobene pametne fizikalne ideje njegov projekt vetrnih turbin za pridobivanje električne energije pa je vse potratnejši. Zato občasno odhaja na Grenlandijo, da bi se na lastne oči prepričal o globalnem segrevanju. Po vrnitvi z enega od takih izletov v zapuščini umrlega prijatelja dobi zapiske, ki v njem porodijo zamisel o novi obliki pridobivanja obnovljive energije in s tem tudi precejšnjega zaslužka …

Tretja novost je še en preveden roman finskega pisatelja Arta Paasilinne, ki že dolgo ni priljubljen le v domovini, ampak po vsem svetu. Še posebej v Sloveniji, kjer imamo po zaslugi prevajalke Jelke Ovaska prevedenih že vrsto njegovih romanov, kot so Zajčje leto, Očarljivi skupinski samomor, Tuleči mlinar … Glavni junak romana Srečni človek je, kot je za Paasilinnove junake značilno, spet neki čudak. Gradbeni inženir Akseli prispe v finsko vasico, da bi zgradil betonski most. Privlačen, kot je, ima precejšen uspeh tudi pri vaščankah, kar pa vaške veljake kakopak precej moti. Njegov položaj v vasi se precej zaplete … no Paasilinna ga odplete na njemu lasten način … Bralci boste spet mislili, pa saj ni res. Ampak je – v Paasilinnovih romanih.