Antični Efes (3)

Zadnje dejanje pred odhodom. V nedeljo, preden smo se v torek odpravili domov v Slovenijo, smo se nekateri odpravili še na zadnji izlet. Pokukali smo čez morje in obiskali Turčijo, natančneje Efes.

Kot najbolj čudovit izlet naj bi bil ravno celodnevni izlet v Anatolijo, Efes. Žal sta se za zadnji izlet, obisk starodavnega mesta in barantanje na turškem bazarju od Glasovih počitnikarjev odločila le zakonska para Bertoncelj in Prevodnik, oba iz Škofje Loke. Tako da je naša mala skupinica z vodičema vred štela največ pet, šest ljudi. In ker nas je bilo samo toliko, so nas priključili angleškim turistom, kar je rahlo spremenilo načrtovan program izleta.

Iz Samosa smo izpluli že v zgodnjih jutranjih urah, po kar dolgi vožnji pristali v precej veliki marini turškega Kusadasija, ki pa je bil za spremembo bolj miren. Tokrat ni bilo v bližini nobene velike križarke.

Eno od sedmerih čudes antike, mesto Efes, je v vsem svojem sijaju eno najbolj ohranjenih in obiskanih arheoloških najdišč na svetu. Glavna avenija, ostanki term, amfiteatra te dejansko kar prestavijo v antične čase. Med množico obiskovalcev vidiš tisoč in en obraz, slišiš različne jezike; opaziš – ne da bi hotel, na vsake toliko časa pisane dežnike, ki se dvigujejo nad glavami turistov, in takrat pri 35 do 40 stopinj Celzijah ugotoviš, da dežnik sploh ni tako neumna stvar, ker kaj veliko druge sence tu ni. Zagotovo pa si bom zapomnila obisk Efesa tudi zato, ker je bil to dan, ko sem izvedela, da je dan prej priljubljenemu slovenskemu pevcu Brendiju sredi nastopa odpovedalo srce.

Sledil je kratek postanek pri ostankih Artemidinega svetišča, hitro kosilo v eni bližnjih turških samopostrežnih restavracij 'ala menza', tovarne usnjenih izdelkov pa tokrat nismo videli, ker so Angleži predvideli ogled izdelave preprog.

Končno je prišla na vrsto tudi živahnost bazarja v Kusadasiju, kjer za majhen denar res lahko dobite odlične stvari. Brez barantanja v tem svetu ne gre. Cena je še dodatno pogojena s tem, od kod prihajate in v katerem mesecu se znajdete na njihovem bazarju. Oni imajo sicer turške lire, vendar brez problema vzamejo tudi evre. Sledijo modi, izbira je ogromna. Za občutek: modne čevlje, ki jim pravimo gladiatorke, pri njih lahko z dobrim barantanjem kupite za borih deset evrov, recimo petsto- ali šestomililitrska posoda, nabito polna z arašidi, pistacijami, orehi in še kakšnimi oreščki v medu, pa je pri njih maksimalno sedem evrov – brez barantanja. O cenah v 'duty free' conah sploh ne bi razpravljala, ker so precej nižje od tistih na slovenskem letališču, sploh kar se tiče večine parfumov. Predvsem se je na bazarju izkazalo, da se res splača kupiti kakšen usnjen izdelek, kar sta dobro izkoristili tako gospa Bertoncelj kot Prevodnik, moža pa sta verjetno sodelovala bolj pri plačilu novega usnjenega plašča oziroma jakne.

Teden dni na Samosu je minilo hitro. Od torka do sobote, nedelje je imel dan še 24 ur, potem pa je čas 'švignil' mimo in že smo se vračali v Slovenijo.