V zraku preveč drobnih delcev
Kranj je eno od sedmih območij v Sloveniji, kjer je zunanji zrak prekomerno onesnažen z drobnimi delci, kar lahko vpliva na bolezni dihal ter srca in ožilja.
Ljubljana - Med območja s preveliko onesnaženostjo zraka z drobnimi delci PM10 (drobni delci, manjši od deset mikronov), ki vplivajo na bolezni dihal ter srca in ožilja, sodi tudi območje mestne občine Kranj, zato ga država namerava razglasiti za degradirano območje zaradi prekomerne onesnaženosti zraka s PM10, na katerem bo potem lahko izvajala ukrepe za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Te bo izvajala tudi na drugih degradiranih območjih. Začeli bodo v Zasavju, kjer so med drugim za zamenjavo malih kurilnih naprav skupaj z Eko skladom zagotovili pet milijonov evrov nepovratnih sredstev in ugodnih posojil. Ukrepe bodo kasneje pripravili še za območja Celja, Maribora, Ljubljane, Nove Gorice, Murske Sobote in - kot že rečeno - Kranja. Evropsko sodišče je namreč marca letos izdalo ugotovitveno sodbo, da Slovenija zaradi preseženih mejnih vrednosti za delce PM10 krši pravo Evropske unije, so v petek pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Med degradirana območja zaradi onesnaženega zraka sodi tudi Črna na Koroškem; tam imajo težave s kadmijem in arzenom.
»Viri nastanka drobnih delcev v zraku so slaba stran vsakdanjega življenja in jih čez noč ne moremo odpraviti. Več največje vire emisij drobnih delcev sodijo promet, ogrevanje stavb v zimskem času in industrija,« je pojasnil minister Roko Žarnić. Poleg omenjenih med največje vire onesnaženja z drobnimi delci PM10 sodijo še ceste same in gradbišča, je dodala generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin-Tržan in pojasnila, da bodo šele s podrobno analizo ugotovili, kateri so za posamezno območje največji viri onesnaževanja. Kot je še razložila, bo država razglasila degradirana območja, ker bo lahko le tako pomagala s finančnimi ukrepi. Ukrepi so sicer vezani na državo in občino, ki morajo pripraviti svoje programe varstva okolja in finančne spodbude.
Med ukrepe za zmanjšanje emisij drobnih delcev sodijo finančne spodbude države in Eko sklada za menjavo malih kurilnih naprav na trda goriva. »Za izboljšanje kakovosti zraka lahko nekaj naredijo tudi občani sami, ki se odločijo za daljinsko ogrevanje ali za zamenjavo svojih kurišč,« je tako razložila Tržanova. V industriji bodo poiskali največje onesnaževalce in jim nato določili, za koliko morajo zmanjšati svoje emisije. Na področju državnih in občinskih cest predvidevajo posebne ukrepe, predvsem pri posipanju, za gradbišča pa so že marca sprejeli posebno uredbo, ki predpisuje ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij prahu v zrak.
Po podatkih evropske agencije za okolje je bilo leta 2005 onesnaženju z drobnimi delci izpostavljeno 26 odstotkov Evropejcev in kar 44 odstotkov Slovencev. »Ugodno kakovost zraka želimo doseči do leta 2016, ukrepe pa bomo izvajali, dokler se ne bo nekaj let izkazovala periodična neoporečnost kakovosti zraka,« je še napovedala Tržanova.