Po slovensko na graški univerzi

Gradec je že od nekdaj pomemben za Slovence in slovenščino.

Na tamkajšnjem liceju je bila že leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik. V njen spomin so leta 2001 odkrili spominsko ploščo. Poučevanje in raziskovanje slovenščine se je na Univerzi v Gradcu obdržalo do danes. Ta naloga je zaupana Inštitutu za slovenski jezik, ki ga vodi predstojnik dr. Ludvik Karničar, rojen na eni od slovenskih kmetij na Obirskem/Ebriach. Priimek Karničar je v tem delu Koroške kar pogost. Dr. Karničar je pojasnil, da je bil »Krničar« tisti, ki je živel v krnici, v primeru njegove rodbine najverjetneje nekje na Jezerskem. Zaradi lepotnih razlogov in lažjega branja se je še posebej na Koroškem v besedo vrinila črka »a« in Krničar je postal Karničar. Sicer pa je krnica ime za naravni kotel, za nekaj izdolbenega in kotanjskega, pojasnjuje korenine svojega priimka dr. Ludvik Karničar.

Tako kot številni drugi prebivalci tega nekdaj najbolj zaostalega in najbolj južnega dela Koroške je moral tudi mladi Ludvik po znanje in kruh v svet, najprej v Celovec, nato na Dunaj in v Gradec. Najmanj vsakih štirinajst dni se vrača domov. »Na Obirskem živi komaj dvesto ljudi, pa se toliko dogaja, kot nas bi bilo dva tisoč. Ko nastopamo, smo skoraj vsi na odru in ni v dvorani nikogar, ki bi ploskal,« je o bogatem družabnem in kulturnem življenju ter povezanosti ljudi v njegovi rojstni vasi povedal graški profesor.

Dialekti so največje veselje dr. Ludvika Karničarja. V dijaških in študentovskih letih je nad dvajset let zbiral jezikovno gradivo obirskega narečja. To delo nadaljuje tudi v akademskih letih in izdaja narečni slovar koroških izrazov, ki so bili kdaj koli zajeti v dialektologiji ali etnologiji od časov Urbana Jarnika do konca 20. stoletja. »Koroška je res značilna po številnih dialektih. Skoraj vsaka vas ima svoj glas, podobne slušne vtise. V osnovi pa koroške dialekte delimo na govore Podjune, Roža, Zilje in Obirskega. Obirski dialekt je najbolj podoben gorenjskemu. V obeh narečjih imamo na primer »sneg« in »most«, v drugih koroških dialektih pa 'snig' in 'must',« je pojasnil dr. Ludvik Karničar.