Tadej Dolenc, lastnik samopostrežne pralnice perila Žehta na žeton v Kranju / Foto: Tina Dokl

Pranje in sušenje »žehte« na žeton

Na Gorenjskem deluje kar nekaj samopostrežnih pralnic perila, kjer je »na žeton« mogoče opraviti perilo. Kdo so uporabniki?

Med strankami v Kranju so zlasti samski moški, na Bledu pa turisti. Jeseni mnogi domačini pridejo oprat odeje, prevleke za postelje, vzglavnike, torej večje kose perila, ki jih ni mogoče oprati v manjših domačih pralnih strojih.

Pranje in sušenje desetih kilogramov perila stane devet evrov.

Kranj, Bled, Jesenice – »Daš žeton, izbereš temperaturo in pritisneš START. Čisto enostavno!« pravi Tadej Dolenc, lastnik samopostrežne pralnice perila v Kranju, ki nosi izvirno ime Žehta na žeton. Tovrstne pralnice, ki smo jih sicer navajeni iz ameriških filmov (v ZDA so pralni stroji po domovih redkost), si utirajo pot tudi k nam. Na Gorenjskem jih deluje nekaj, denimo v Kranju, na Bledu, na Jesenicah …

Dobra ura za pranje in sušenje

Kot je povedal Tadej Dolenc iz omenjene kranjske samopostrežne pralnice v pritličju nebotičnika, je med strankami sedemdeset odstotkov samskih moških, med njimi veliko tujih delavcev, preostalih trideset odstotkov pa domačinov, ki v pralnico prinesejo oprat večje kose perila, zlasti odeje, prevleke za postelje … Celoten postopek pranja in sušenja traja manj kot uro in pol: pranje štirideset minut, sušenje približno pol ure. V pralnici so na voljo industrijski pralni stroji, manjši operejo deset kilogramov perila naenkrat, večji dvajset kilogramov. Pralni prašek in mehčalec sta dodana samodejno. In cena? Pranje v manjšem stroju stane pet evrov, sušenje štiri evre. Za večjo količino do dvajset kilogramov perila pa je treba odšteti osem evrov za pranje in štiri do pet evrov za sušenje. Na vprašanje, ali sistem obvladajo tudi (samski) moški, pa je Dolenc zagotovil, da je postopek čisto enostaven, v stroj daš perilo, izbereš temperaturo pranja (30, 40, 60 ali 90 stopinj) in stroj zaženeš. Kot rečeno, pralno sredstvo in mehčalec sta dodana samodejno.

Na Bledu prevladujejo turisti

Malce drugačne stranke kot v Kranju imajo v samopostrežni pralnici perila Speed Queen na Bledu, ki deluje pod okriljem nepremičninske agencije Trg Bled. Kot je povedal lastnik Tomaž Piber, osemdeset odstotkov strank predstavljajo turisti, petino pa domačini. Zlasti v poletni sezoni so pralni stroji ves čas v uporabi, saj v večini apartmajev nimajo pralnih strojev, zato gostje perilo pridejo oprat v pralnico. Večina na perilo kar počaka, postopek pranja in sušenja traja približno eno uro. Tudi tu imajo industrijske pralne in sušilne stroje, pralno sredstvo in mehčalec pa sta dodana samodejno. Pranje desetih kilogramov perila stane pet evrov, sušenje še štiri dodatne evre. V blejski pralnici je sicer poskrbljeno tudi za razvajanje strank, saj so jim na voljo masažni stoli, večina tako kar počaka na perilo, nekateri pa se v tem času sprehodijo ob jezeru. Po Pibrovih besedah je sicer kultura Slovencev takšna, da imamo doma pralne in sušilne stroje, četudi to včasih – zlasti ob nakupu dražjih aparatov – ni ekonomsko upravičeno. »Nekatere gospodinje vse konce tednov doma perejo in sušijo perilo. Mož pa vsak konec tedna odpelje avto v avtopralnico in je potem prost ...« je zanimiv razmislek ženskam ponudil Piber.

Z dopusta naravnost v pralnico

Samopostrežna pralnica deluje tudi na Jesenicah. Lastnica Barbka Šemrl nam je povedala, da so med strankami tudi družine, ki z dopusta pridejo naravnost v pralnico in v eni uri imajo oprano in posušeno vse perilo. Tudi pri njih je pogosto pranje odej, prevlek in vzglavnikov, ki se v eni uri operejo v velikem, dvajsetkilogramskem pralnem stroju. Pridejo tudi domačini, ko se jim pokvari pralni stroj in še nimajo novega.

Pralnice za hotele

V nekaterih gorenjskih krajih pa imajo tudi pralnice, kjer perejo zlasti za hotele in apartmaje. Ena takšnih je Narcisa na Jesenicah, kjer nam je Admir Čauševič povedal, da čedalje več hotelov ukinja lastne hotelske pralnice in se odloča za zunanje izvajalce. V Narcisi tako pri večjih strankah pridejo po perilo, ga operejo, posušijo in zlikajo, zatem pa pripeljejo nazaj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 19. november 2021 / 23:04

Jeseniške novice, št. 20

Jeseniške novice, 19. november 2021, št. 20

Objavljeno na isti dan


Slovenija / četrtek, 22. februar 2007 / 06:00

Pobudi nesojenih županov neutemeljeni

Ljubljana - Parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je obravnaval pobudi dveh županskih kandidatov, Brede Pečan iz Izole in Dušana Krajnika...

Škofja Loka / četrtek, 22. februar 2007 / 06:00

Spremembe v škofjeloški LDS

Škofja Loka - Ta teden se je sestal zbor članov škofjeloške LDS. Izvršni odbor je v pripravah na zbor članov izvedel postopek evidentiranja kandidatov za nove izvršne fu...

Zanimivosti / četrtek, 22. februar 2007 / 06:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Francka in Anton Gradišar, po domače Rožmanova iz Spodnjih Dupelj, sta naročnika Gorenjskega glasa, odkar izhaja. Natančno se ne spominjata, od kdaj. Zdi se jima, da je...

Šport / četrtek, 22. februar 2007 / 06:00

Davkarija zarubila celo top

Davčna uprava je sredi tedna zarubila večino premičnega premoženja ob skakalnicah v Planici.

Radovljica / četrtek, 22. februar 2007 / 06:00

Civilni nadzor na obravnavah

Žrtve pravosodnega nasilja (kot so se poimenovali sami) so ustanovile Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor, ki bo med drugim organiziralo skupine za nadzor na sodnih obravnavah.