Tadej Dolenc, lastnik samopostrežne pralnice perila Žehta na žeton v Kranju / Foto: Tina Dokl

Pranje in sušenje »žehte« na žeton

Na Gorenjskem deluje kar nekaj samopostrežnih pralnic perila, kjer je »na žeton« mogoče opraviti perilo. Kdo so uporabniki?

Med strankami v Kranju so zlasti samski moški, na Bledu pa turisti. Jeseni mnogi domačini pridejo oprat odeje, prevleke za postelje, vzglavnike, torej večje kose perila, ki jih ni mogoče oprati v manjših domačih pralnih strojih.

Pranje in sušenje desetih kilogramov perila stane devet evrov.

Kranj, Bled, Jesenice – »Daš žeton, izbereš temperaturo in pritisneš START. Čisto enostavno!« pravi Tadej Dolenc, lastnik samopostrežne pralnice perila v Kranju, ki nosi izvirno ime Žehta na žeton. Tovrstne pralnice, ki smo jih sicer navajeni iz ameriških filmov (v ZDA so pralni stroji po domovih redkost), si utirajo pot tudi k nam. Na Gorenjskem jih deluje nekaj, denimo v Kranju, na Bledu, na Jesenicah …

Dobra ura za pranje in sušenje

Kot je povedal Tadej Dolenc iz omenjene kranjske samopostrežne pralnice v pritličju nebotičnika, je med strankami sedemdeset odstotkov samskih moških, med njimi veliko tujih delavcev, preostalih trideset odstotkov pa domačinov, ki v pralnico prinesejo oprat večje kose perila, zlasti odeje, prevleke za postelje … Celoten postopek pranja in sušenja traja manj kot uro in pol: pranje štirideset minut, sušenje približno pol ure. V pralnici so na voljo industrijski pralni stroji, manjši operejo deset kilogramov perila naenkrat, večji dvajset kilogramov. Pralni prašek in mehčalec sta dodana samodejno. In cena? Pranje v manjšem stroju stane pet evrov, sušenje štiri evre. Za večjo količino do dvajset kilogramov perila pa je treba odšteti osem evrov za pranje in štiri do pet evrov za sušenje. Na vprašanje, ali sistem obvladajo tudi (samski) moški, pa je Dolenc zagotovil, da je postopek čisto enostaven, v stroj daš perilo, izbereš temperaturo pranja (30, 40, 60 ali 90 stopinj) in stroj zaženeš. Kot rečeno, pralno sredstvo in mehčalec sta dodana samodejno.

Na Bledu prevladujejo turisti

Malce drugačne stranke kot v Kranju imajo v samopostrežni pralnici perila Speed Queen na Bledu, ki deluje pod okriljem nepremičninske agencije Trg Bled. Kot je povedal lastnik Tomaž Piber, osemdeset odstotkov strank predstavljajo turisti, petino pa domačini. Zlasti v poletni sezoni so pralni stroji ves čas v uporabi, saj v večini apartmajev nimajo pralnih strojev, zato gostje perilo pridejo oprat v pralnico. Večina na perilo kar počaka, postopek pranja in sušenja traja približno eno uro. Tudi tu imajo industrijske pralne in sušilne stroje, pralno sredstvo in mehčalec pa sta dodana samodejno. Pranje desetih kilogramov perila stane pet evrov, sušenje še štiri dodatne evre. V blejski pralnici je sicer poskrbljeno tudi za razvajanje strank, saj so jim na voljo masažni stoli, večina tako kar počaka na perilo, nekateri pa se v tem času sprehodijo ob jezeru. Po Pibrovih besedah je sicer kultura Slovencev takšna, da imamo doma pralne in sušilne stroje, četudi to včasih – zlasti ob nakupu dražjih aparatov – ni ekonomsko upravičeno. »Nekatere gospodinje vse konce tednov doma perejo in sušijo perilo. Mož pa vsak konec tedna odpelje avto v avtopralnico in je potem prost ...« je zanimiv razmislek ženskam ponudil Piber.

Z dopusta naravnost v pralnico

Samopostrežna pralnica deluje tudi na Jesenicah. Lastnica Barbka Šemrl nam je povedala, da so med strankami tudi družine, ki z dopusta pridejo naravnost v pralnico in v eni uri imajo oprano in posušeno vse perilo. Tudi pri njih je pogosto pranje odej, prevlek in vzglavnikov, ki se v eni uri operejo v velikem, dvajsetkilogramskem pralnem stroju. Pridejo tudi domačini, ko se jim pokvari pralni stroj in še nimajo novega.

Pralnice za hotele

V nekaterih gorenjskih krajih pa imajo tudi pralnice, kjer perejo zlasti za hotele in apartmaje. Ena takšnih je Narcisa na Jesenicah, kjer nam je Admir Čauševič povedal, da čedalje več hotelov ukinja lastne hotelske pralnice in se odloča za zunanje izvajalce. V Narcisi tako pri večjih strankah pridejo po perilo, ga operejo, posušijo in zlikajo, zatem pa pripeljejo nazaj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Edicije / torek, 22. december 2009 / 07:00

Ločanka

Ločanka, 22. december 2009, št. 12

Objavljeno na isti dan


Šenčur / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:19

Vroče dopoldneve krajšali z ustvarjanjem

Visoko - Kulturno društvo Valentin Kokalj Visoko je s pomočjo Občine Šenčur že peto leto zapored pripravilo enotedenske poletne delavnice. Otroškega živ-žava, kot so jih poimenovali, se je...

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:18

Pastirska veselica

Na Veliki planini so prejšnjo soboto pripravili prvo srečanje narodnozabavnih ansamblov, ki se je razvilo v pravo pastirsko veselico. Slovesnost so imeli te dni v Radovljici, Gorenjce pa smo srečali t...

Humor / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Od cegla do bukve

Nekdanji prvi mož ajdovskega gradbenega podjetja Primorje se je odlično znašel na novem delovnem mestu. Kaj najraje berejo zaporniki? Ekskluzivno za Malega brata.

Razvedrilo / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:16

Živi za glasbo

Glasbeni oboževalci, navdušenci oziroma fani večino prostega časa namenijo svojim najljubšim glasbenikom ter z njimi dihajo na vsakem koraku. Mednje sodi tudi mladi Julij Koporec iz Predoselj, čigar ž...

GG Plus / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 13:13

Brvarjev Material

»Kot je v vaških gostiščih navadno, je bila točilnica polna obrazov, podobnih grudam zemlje, tisti za šankom pa je bil neolupljena čebula. Mimo zbirke lovskih trofej z zaprašenim medvedom,...