Rožmarin za spomin na morje

Vonj po sredozemlju (2)

Osvežujoč in sproščajoč vonj po Sredozemlju bosta na Gorenjsko tokrat prinesla dva ljubka grmička - sivka in rožmarin. Čeravno se dokaj dobro počutita tudi na naših vrtovih in v cvetličnih lončkih, vsekakor bolj uživata na od sonca močno razgreti sredozemski zemlji in njeni kamniti obali. Tam razvijeta tudi največ zdravilnih učinkovin.

Sivka osvežuje in razkužuje

Sivka (Lavandula angustifolia), grmiček južnih krajev, lep in nebeškega vonja. Kdor ima možnost, naj jo natrga na Hvaru, otoku lavande, kot mu tudi rečejo. Tudi če nas pot ne bo zanesla na ta sončni dalmatinski otok, ni treba jadikovati. Čisto spodobna sivka uspeva tudi na naših vrtovih. Sivka naj bi bila doma nekje okrog Kanarskih otokov in Madeire, dandanes pa jo lahko občudujemo in vdihujemo po celotnem Sredozemlju. No, z najlepšimi in najbolj obdarjenimi polji te dišeče rastlinice se gotovo ponašajo Dalmatinci, Provansalci, prebivalci grških otokov in še kdo bi se našel. Naj lepota vijoličnih grmičkov na dopustu navdihne tudi vas. Za hude čase oz. sive dni pa le natrgajte nekaj sivke, saj bo pomagala razgnati črne oblake depresije, migrene in vegetativne distonije oz. stresa. V prvi vrsti namreč ugodno deluje na živčevje, pomirja, sprošča, osvežuje in izboljšuje splošno počutje. Pri glavobolu, migreni in pretirani čustveni občutljivosti ni boljšega naravnega pomagala od te opojne sredozemske lepotice. Nič manj kot za živčevje ni koristna za dihala. Pomaga pri vnetju dihalnih poti, lajša kašelj, bronhitis, astmo in nahod. Odvaja tudi vetrove, izboljšuje prebavo, blaži krče, pospešuje izločanje seča in žolča, preprečuje kap in nagnjenje k njej ter pomaga pri omedlevici. Sivka varuje pred okužbami in v srednjem veku ni bilo popotnika, ki pri sebi ne bi nosil vrečice sivkinih cvetov. Sivko pripravimo v obliki poparka: eno ali dve žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati deset minut, nato precedimo. Pijemo dve do tri skodelice ne preveč vročega čaja dnevno. Če sivko uporabimo zunanje, iz nje pripravimo prevretek - pest cvetov deset minut kuhamo v litru vode – in ga uporabimo za obkladek na rane in opekline ter za izpiranje nožnice. Z njim blažimo spolne bolezni. Grgranje sivkinega prevretka razkuži žrelo in odpravlja krče ust, ohromitve jezika in jecljanje.

Rožmarin poživi in prekrvi

Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je še ena izmed rastlin, ki jih pogosto povezujemo s počitnicami kje ob Sredozemlju. A ta izjemno aromatičen grmiček igličastih listov je na nek način tudi naša tradicionalna rožica, brez katere svoj čas ni bilo spodobnega »pušeljca«. Fantje, ki so odhajali v vojsko, so svojim izvoljenkam vedno podarili šopek rožmarina. Ime ros maris ali morska rosa so rožmarinu nadeli Rimljani ter ga posvetili boginji ljubezni Veneri, ki naj bi se rodila iz morske pene. Verjeli so, da živim prinaša srečo, mrtvim pa mir. V času kuge so imeli ljudje vedno pri sebi vejice rožmarina, ki so jih branile pred okužbo. Rožmarin je bogato obdarjen z dišečim eteričnim oljem, ki se sprosti ob najmanjšemu dotiku. To olje ima podobne protikrčne lastnosti kot žajbljevo ali metino, deluje pa tudi protibakterijsko. Ljudsko zdravilstvo uporablja rožmarin kot krepčilo za srce in živce, ki naj ga posebej cenijo ljudje rahlih živcev, duševno izčrpani, depresivni, kronično utrujeni, slabokrvni in bledični. Nič manj pa niti ljudje s prenizkim krvnim tlakom in slabo prekrvavitvijo. Z njegovo pomočjo se da pozdraviti tudi prebavne motnje, ki jih spremljajo vetrovi, krči in občutek napihnjenosti. Rožmarinov čaj pripravimo kot poparek: žličko sesekljanih posušenih ali svežih listov vržemo v skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati petnajst minut in spijmo skodelico, dve ali tri na dan - pač glede na potrebe. Zvečer je bolje, da tega čaja ne pijemo, saj nas bo močno poživil in uničil spanec. No, zaradi slednjega je čaj iz »morske rose« kot nalašč za ljudi, ki morajo biti ponoči mentalno ali fizično aktivni. Pripravkov iz rožmarina naj se izogibajo epileptični bolniki ter nosečnice in doječe matere, pa tudi sicer z njegovo uporabo ne gre pretiravati, saj je zelo močno zelišče.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 30. junij 2013 / 08:24

Dobimo se ob pol desetih

Škofja Loka - Šolarji iz Škofje Loke se lahko letos vključijo v počitniški program Dobimo se ob pol desetih, ki ga škofjeloško društvo prijateljev mladine že več let pripravlja v sodelovan...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Komentar: Hiša polna, kaj pa hotel?

Novica, da sta Klementina in Roman Gartner iz Davče povila dvojčici in sta tako z desetimi otroki po novem najbolj številna družina v občini Železniki, se je hitro razširila na Škofjeloš...

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Široko projektno partnerstvo deluje odgovorno

Ob dveh večjih naložbah v ceste, Poljanski obvoznici in ureditvi odseka Selške vpadnice, ki ju sofinancira država, je občina Škofja Loka doslej uredila tudi nekaj manjših, a za občane prav tako pomemb...

Škofja Loka / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Mednarodno sodelovanje z vsebino

Ob praznovanju škofjeloškega občinskega praznika je letos poudarjeno sodelovanje domačih izvajalcev. Vsako leto se praznovanja udeleži tudi veliko gostov iz tujine, zlasti iz pobratenih mest.

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Spoštovani občani!

Finančna sredstva iz Evropske unije so za Občino Škofja Loka na dosegu roke. Občina strokovno in temeljito pripravlja projekte. Pred začetkom gradnje bo potrebno popolno in tvorno sodelovanje lastniko...

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Nova pobuda za povezavo na Primorsko

Ta mesec so na ministrstvu za okolje in prostor predstavili možnosti variant gradnje regionalne ceste Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenje vas. Za slednjo večjih pripomb ni bilo, saj je trasa že...