Slovenija je praznovala dvajsetletnico samostojne države

Konec tedna je Slovenija proslavila dan državnosti in dvajsetletnico samostojne Slovenije. Na osrednji slovesnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk. Proslave po vsej Sloveniji.

Ljubljana, Jesenice, Podljubelj, Jezersko, Trzin - Osrednja slovesnost ob dvajsetletnici samostojne slovenske države je bila letos na Kongresnem trgu v Ljubljani, na povabilo predsednika države Danila Türka so jo spremljali tudi predsedniki štirih sosednjih držav. Pred tem je bila v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja maša za domovino, v državnem zboru pa slavnostna seja z govornikom Pavlom Gantarjem. Na Kongresnem trgu pa je državljanom ob prazniku spregovoril predsednik Danilo Türk. Govoril je o napredku, ki ga je Slovenija dosegla v dvajsetih letih, ko je izboljšala blaginjo in življenjsko raven ljudi; je razmeroma varna država z visoko družbeno kohezivnostjo in socialno zaščito ter dobro uveljavljena v mednarodni skupnosti. Opozoril pa je tudi na njene slabosti, o šibki zmožnosti sporazumevanja o skupnih ciljih, o premajhni pripravljenosti na spremembe, o razdeljenosti. Danes niso junaški časi, je dejal, zato se je težje povezati za skupne cilje. Državo moramo tudi bolje upravljati, je še dejal. Med občinstvom so se oglasili tudi protestniki proti vladi. Slovesni trenutki pa so se nadaljevali s kulturnim programom, ognjemetom in topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu.

Država je last državljanov

Slovesnost ob dvajsetletnici samostojne Slovenije je potekala tudi na mejnem platoju Karavanke, ob velikem številu udeležencev, ki so z glasnim aplavzom pozdravili častnega gosta in slavnostnega govornika, nekdanjega predsednika države Milana Kučana. V svojem govoru se je ozrl na prehojeno pot v zadnjih dvajsetih letih in dejal, da smo v tem času veliko dosegli, kljub vsemu pa aktualno dogajanje v državi v marsičem pomeni odmik od pričakovanj ob osamosvojitvi. Zlasti je opozoril, da politične stranke postavljajo svoje interese pred interes države in skupnosti. »Država ni njihova last. Je last državljanov. Delo za dobro državljanov, za interese skupnosti in za javno dobro mora biti njihova naloga in cilj njihovega političnega tekmovanja. Taka politika ni politika novih priložnosti in dobrih obetov za prihodnost države in za blagor državljanov,« je menil. A kot je dodal, je prav v spominu na dogodke pred dvajsetimi leti vredno poiskati vir moči, da se bomo zmogli soočiti z izzivi časa in si zagotoviti obet boljše prihodnosti. Poleg drugih nastopajočih je za posebno navdušenje poskrbel tenorist Janez Lotrič s sedmo kitico Zdravljice in še nekaterimi slovenskimi pesmimi v operni izvedbi.

Miha Molan: »Srečno, Slovenija«

Občina Tržič, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Tržič, Policijsko veteransko društvo Sever Gorenjska in Občinsko združenje slovenskih častnikov Tržič so v soboto ob dnevu državnosti pripravili slovesnost na Ljubelju pri spominskem znamenju veteranom vojne za Slovenijo 1991. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja Sever Miha Molan, ki se je v nagovoru dotaknil nekaj pomembnih mejnikov naše polpretekle zgodovine. »Na naš prispevek v osamosvojitveni vojni smo ponosni, kar nam je uspelo ob popolni podpori prebivalcev Slovenije. Naj se nikoli ne pozabi žrtev, dolžni smo jim večen spomin in večno hvalo,« je med drugim dejal Miha Molan in opozoril na današnjo krizo vrednot. Le kje so se izgubili strpnost, solidarnost, resnicoljubnost, tovarištvo? Da bomo našli pot iz težav, je potrebno zorenje, kot je opozoril podpredsednik Združenja Sever Gorenjska Drago Zadnikar, pa se zorenje začne z zorenjem posameznika, »da bomo še naprej lahko živeli sanje, ki nam jih je uspelo uresničiti pred dvajsetimi leti z življenjem v samostojni Sloveniji,« je poudaril predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Tržič Anton Stritih. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Tržič – Podružnične šole Podljubelj, pevski zbor vojaških gornikov Gorščaki in Pihalni orkester Tržič. Še pred prireditvijo je bil tradicionalni pohod po poteh TO Tržič v smeri Stari Ljubelj-Korošica-Košutica–Ljubelj. Najbolj zvestim pohodnikom so podelili spominske značke.

Osamosvojitev je zasluga državljank in državljanov

Na mejnem prehodu Jezerski vrh, ki je bil leta 1991 med prvimi osvobojenimi v Sloveniji, so v nedeljo pripravili spominsko slovesnost. Veliko število udeležencev so pozdravili župan občine Jezersko Jure Markič, Brane Virant, podpredsednik policijskega veteranskega združenja Sever Gorenjska in Anton Zvone Rešek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kranj. Osrednji govornik Jelko Kacin, sedanji evropski poslanec, v času osamosvojitve pa član tedanje Demosove vlade in minister za informiranje, je na Jezerskem dejal, da osamosvajanje Slovenije ni bil projekt enega ali več posameznikov, pač pa državljank in državljanov Slovenije, ki so se o samostojni državi odločili že na plebiscitu decembra 1990. Segel je v čas pred to odločitvijo, v razmere, ki so vladale v svetu in tedanji Jugoslaviji, in spomnil na procese, ki so se pred osamosvojitvijo dogajali v Sloveniji ter pripeljali do osamosvojitve. Govoril je tudi o današnjih razmerah: »Vemo, da potrebujemo vizijo za Slovenijo v razširjeni Evropi, ki ne bo govorila samo o jutri, ampak kako naj bo leta 2020, 2030, 2040.« Opozoril je tudi na to, da nas nekateri politično ločujejo in da je čas, da se temu upremo in izrabimo priložnosti, ki jih imamo. Govoril je tudi o zahodnem Balkanu, za katerega je pristojen kot evropski poslanec, na koncu pa še o tistih, ki namerno ločujejo tudi veterane vojne za Slovenijo. Na slovesnosti so zapele Ljudske pevke z Jezerskega, zaigral harmonikar Matic in recitirala Polonca Šavs.

Spomin na trzinsko bitko

27. junij 1991 je v slovensko zgodovino zapisan na prav posebno mesto. Tega dne navsezgodaj zjutraj so se v Trzinu namreč vneli hudi boji med pripadniki teritorialne obrambe in vojaki JLA. Slednji so dva dni po razglasitvi slovenske samostojnosti ob 2.40 iz vojašnice na Vrhniki mimo Brezovice, Ljubljane in Črnuč skozi Trzin proti Brniku poslali 1. oklepni bataljon, ki naj bi zasedel letališče. To je bila ena prvih in najpomembnejših bitk za samostojno Slovenijo, saj je preprečila osvojitev letališča. »Šlo je za prvi spopad naših obrambnih sil s takratno JLA in prvo zmago. Bila je to igra živcev in preizkušanja lastnih sposobnosti in za takratno zmago so zaslužni prav vsi, ki so v bitki sodelovali,« je dvajset let kasneje, prav na prizorišču bitke na mostu čez Pšato, med drugim povedal Bojan Potočnik, predsednik Združenja slovenskih častnikov. Slovesnost so skupaj pripravili predstavniki Sekcije veteranov vojne za Slovenijo Trzin in Občine Trzin, Kamnik, Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Zbrani so se ob obletnici spomnili tudi davka, ki ga je morala ob zmagi plačati slovenska vojska - teritorialec Edvard Peperko iz Kamnika je bil v bojih ubit, Aleš Kodra iz Domžal pa huje ranjen.