Rolando Nardoni

Lastnik nima veliko vpliva

V Sloveniji lastnik gozda nima veliko vpliva na nabiranje gob in drugih gozdnih dobrin.

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so največji problemi pri nabiranju gob v krajevni enoti Jezersko – Kokra, kjer se pojavljajo že tudi nabiralci z ljubljanskega in primorskega območja. Znana gobarska območja so tudi Jelendol v tržiški občini, kranjski del Jelovice, Udin boršt ter gozdovi med Joštom, Mohorjem, Jamnikom in Besnico.

Kranj – V Sloveniji so gozdovi med najbolj odprtimi v Evropi. Ljudje se lahko v njih prosto gibajo, v njih lahko nabirajo tudi gobe in druge gozdne dobrine, pri tem morajo spoštovati le nekatera pravila. Pravilnik o varstvu gozdov določa, da posameznik za lastne potrebe lahko nabere na dan največ dva kilograma gob, plodov, mahov in kostanja ter en kilogram zelnatih rastlin, z izjemo tistih, ki jih je po predpisih prepovedano nabirati. Pri nabiranju mora paziti, da gozda ne opustoši. Za opustošenje se šteje, če pri nabiranju plodov, semena ali cvetja zmanjša površino krošnje drevesa za več kot 30 odstotkov, pri izkoriščanju grmovnic pusti manj kot 30 odstotkov živih poganjkov, pri nabiranju zelišč odstrani več kot 30 odstotkov rastlin in pri nabiranju mahov odstrani več kot 20 odstotkov. Nabiranje gob ureja posebna uredba, ta prepoveduje namerno uničevanje gob in podgobja ter redkih in ogroženih vrst ter namerno uničevanje in nabiranje gob v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih. Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, gobe mora grobo očistiti že na rastišču, dovoljeno pa jih je prenašati le v zračni in trdni embalaži.

Kot sta povedala Janez Logar, vodja kranjske območne enote zavoda za gozdove, in Rolando Nardoni, vodja tržiške krajevne enote, lastnik gozda nima vpliva na nabiralništvo. Dovoljene količine za rekreativno nabiranje določa pravilnik, le v primeru, ko lastnik goji drevje tudi zaradi plodov, lahko lokalna skupnost na predlog lastnika prepove nabiranje plodov, vendar pa te zakonske možnosti ni mogoče uporabiti za omejitev nabiranja gob.

Dovolilnice kot za ribolov?

»Z nabiranjem gozdnih sadežev je podobno kot z rekreacijo. Kjer obremenitve gozdnega prostora niso pretirane in poteka nabiranje v sprejemljivih okvirih, to ni moteče. Problemi so v bolj obremenjenih območjih, kjer dosedanja ureditev po našem mnenju ni primerna in bi bilo treba razmisliti o dodatnih ukrepih, a pred spremembo režima bi morali opraviti široko javno razpravo,« pravijo v zavodu in dodajajo: »Pri iskanju boljših rešitev je največ predlogov in mnenj za izdajanje dovolilnic ali letnih kart za nabiranje gob ali za časovno omejitev nabiranja v najbolj obremenjenih predelih. Za lokalno prebivalstvo bi bile dovolilnice lahko po simbolični ceni, za druge pa dražje. Sistem dovolilnic naj bi se približal organiziranosti ribištva. Izdajala naj bi jih gobarska društva, letna kvota naj bi bila omejena, cenovno pa naj ne bi predstavljale večjega stroška (na primer – od 10 do 25 evrov). S tako zbranim denarjem bi krili stroške nadzora, del bi lahko namenili lokalni skupnosti, del pa tudi za vzdrževanje gozdnih cest.«

Ni junaka …

Nabiralništvo negativno vpliva na gozd, ugotavljajo v kranjskem zavodu za gozdove in poudarjajo, da se neposredni vpliv kaže predvsem pri množičnem obisku gozda kot uničevanje podrasti, gob, ki jih obiskovalci ne poznajo, in občasno tudi mravljišč. Še hujši je posredni vpliv, to je nenehno motenje divjadi, ki se v času gobarske sezone pogosto že nima več kam umakniti. Ker je med nabiralci gob že velika konkurenca, pogosto hodijo v gozd ob zori, s tem pa plašijo divjad in motijo lov. Večina nabiralcev je motorizirana, neredko z vožnjo poškodujejo zgornji ustroj ceste in parkirajo na neprimernih mestih – na izteku traktorske vlake, na gozdno lesnem skladišču, ob robu gozdne ceste … »Kultura nabiranja gob je še vedno na nizki ravni. Večina nabira le »ta prave« gobe, to je jurčke in lisičke, veliko neznanih vrst pa brez potrebe konča pomendranih. Zavarovane vrste gob poznajo le strokovnjaki, laiki pa ne. Večina ve, da lahko nabere na dan največ dva kilograma gob, a najbrž ni junaka, ki bi spoštoval to omejitev, če bi na enem mestu našel pet kilogramov gob,« so prepričani v zavodu za gozdove, kjer ugotavljajo, da je tudi sicer kultura obnašanja v gozdu vse slabša.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / nedelja, 30. junij 2013 / 08:40

Mednarodni simpozij umetniške keramike V-oglje

Voglje - V ponedeljek, 1. julija, se bo ob 19. uri v Muzeju občine Šenčur uradno začel že 8. Mednarodni simpozij umetniške keramike V-oglje, ki ga vsako leto pripravita mojstra umetniške k...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 7. september 2007 / 07:00

V Komendi 3.500 upokojencev

Premražene upokojence je na četrtkovem gorenjskem srečanju še najbolj "ogrela" napoved, da se bodo pokojnine novembra predvidoma zvišale za dva odstotka.

Kamnik / petek, 7. september 2007 / 07:00

Kamnik vabi narodne noše

Začeli so se 37. Dnevi narodnih noš v Kamniku - vrhunec v nedeljo popoldne s tradicionalno povorko skozi mesto.

Splošno / petek, 7. september 2007 / 07:00

Štiriindvajset ur po treh desetletjih

Na Ukovi so skočili v vodo maratonski plavalci, tisti, ki so nekoč plavali prvi štafetni maraton čez dan in noč ter mlajši, ki so jim pomagali, da so še enkrat zmogli do cilja.

Preddvor / petek, 7. september 2007 / 07:00

Grad Dvor kliče po obnovi

Ministra za šolstvo Milana Zvera, ki se je prvi šolski dan mudil v Preddvoru, so povabili tudi na ogled gradu Dvor, ki je v lasti ministrstva in nezadržno propada.

Splošno / petek, 7. september 2007 / 07:00

Spomini so še živi

Pred kratkim je "praznovala" tridesetletnico legendarna Lada Niva.