Večer obujanja spominov

Ob petdesetletnici knjižnice dr. Toneta Pretnarja v Tržiču so predstavili Zbornik 1961-2011. Slovesnosti se je udeležil tudi letošnji Pretnarjev nagrajenec prof. dr. Peter Scherber.

Tržič – »Začetki knjižničarske dejavnosti v Tržiču segajo v daljne leto 1863, ko je takratni kaplan Jurij Drnovšek v Tržiču ustanovil prvo knjižnico za izposojo slovenskih knjig na tem območju. Knjižnica v zdajšnji obliki je bila ustanovljena leta 1961 …,« v spremni besedi Zbornika 1961-2011, ki ga je izdala Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič, piše župan Borut Sajovic. Zbornik so predstavili na ponedeljkovi jubilejni slovesnosti v Kulturnem centru Tržič. »Lepa mi je v zborniku zapisana misel, da je Edo Roblek (direktor Zavoda za kulturo in izobraževanje 1974–1988) oblikoval delovni tim, ki je pripeljal ime tržiške knjižnice v vsako hišo in srce vsakega otroka. Kar je najpomembnejše v tem stavku: v srce. Tudi v tem trenutku zaposleni v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja, v knjižnici, ki slavi petdeset let, delamo z veseljem in srcem, profesionalno, ne gledamo, kdaj bo odbila ura …,« je zapisala sedanja direktorica Knjižnice Marinka Kenk – Tomazin, na slovesnosti pa poudarila: »V juliju, avgustu in septembru 2010 smo v anketi zajeli 370 naših članov in jih povprašali, ali si na svojo člansko izkaznico izposojajo gradivo še za koga. 58 odstotkov je takih, ki odnesejo domov gradivo še povprečno za 2,6 osebe. Podatek pove, da imamo še dvakrat več kot toliko uporabnikov.«

Ne samo v zborniku, ki se začne s kronološkim pregledom razvoja knjižnic na območju Tržiča v 19. stoletju, tudi na jubilejni slovesnosti so omenili in povabili na oder mnogo osebnosti, ki so soustvarjale knjižnični prostor in dale knjigi mesto, ki ji pripada. Knjižnica je bila včasih v občinski stavbi, od leta 1977 je na Balosu 4; od leta 2000 deluje na dobrih štiristo kvadratnih metrih, in kot je povedal župan Sajovic, bo to prva zgradba v javni sferi v občini, ki bo imela energetsko izkaznico. Zanimiv je podatek, da je leta 1989 začel voziti bibliobus, od leta 2005 pa imajo sodobnejšega, ki vozi v devetnajst krajev v občini.

Tržiška knjižnica se po pokojnem dr. Tonetu Pretnarju imenuje od leta 1993. Njegova bibliografija obsega 33 strani. V sodelovanju z občino bodo v knjižnici uredili spominsko sobo z zapuščino okoli tri tisoč knjig v poljskem, ruskem, litvanskem, angleškem … jeziku, ki jih hrani njegova sestra Zvonka Pretnar. Od leta 2004 na pobudo Iva Stropnika vsako leto podelijo Pretnarjevo nagrado – nagrado za ambasadorje slovenske književnosti in jezika po svetu. Letos jo je prejel prof. dr. Peter Scherber, rojen leta 1939 v Eberswaldu. Scherber je nemški slovenist, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je s svojim znanstvenim, prevajalskim in kulturnim delom izjemno pripomogel k širjenju slovenske književnosti, kulture in jezika na nemškem govornem območju.

»Knjižnice postajajo vse bolj središče druženja, za druženje pa je potreben prostor, zaželeno klimatiziran. Kar naši knjižnici resnično manjka, je prostor. Da bi ljudje lahko posedeli, si postregli s kavico, prelistali časopise, poklepetali, pa s tem nikogar motili, mladi pa poslušali glasbo. Za to bi jih namesto sedanjih dobrih štiristo potrebovali tisoč kvadratnih metrov, če verjamete ali ne. Tako bi se spontano in lažje znašli s knjigami in znanjem,« je dejala Marinka Kenk – Tomazin.

V kulturnem programu so nastopili Vokalna skupina Carniolica, Otroški pevski zbor POŠ Lom, kitarski ansambel Svarun, Moški zbor DU Tržič in Miha Štular na harmoniki. Scenarij in režija sta bila delo Alenke Dolenc, ki je tudi povezovala program skupaj z Evo Križaj, Danijelom Petkovičem in Davidom Ahačičem. V preddverju kulturnega centra je bila razstava Pretnarjevih nagrajencev ter likovnih del tržiških osnovnošolcev in otrok iz vrtcev; ena od tem je bila tudi knjižničar Nejc na obisku v vrtcu Lom.