Zbrani jubilanti dveh razredov - tkalskega in predilskega, ki so maturirali pred šestdesetimi leti, so letos konec maja svojo obletnico praznovali tako, da so se zbrali na Brdu pri Kranju, si ogledali park na posestvu in se potem odpravili na kosilo k Bizjaku na Zg. Belo. (Foto: arhiv jubilantov)

Minilo je že šestdeset let

Srečali so se prvi diplomanti Tekstilnega tehnikuma v Kranju, letnik 1951. Od njihove mladosti, druženja v šolskih klopeh je minilo že šestdeset let.

V predilnici prvega tkalskega razreda se je zbralo dvajset deklet in šestnajst fantov, predilskega pa štiri dekleta in dvajset fantov. Bili so iz vseh slovenskih mest: Maribora, Celja, Novega mesta, Murske Sobote, Ljubljane, Tržiča in Kranja. Ker pa je bila v tistih časih to prva tovrstna tekstilna šola v Jugoslaviji, so imeli sošolce tudi iz Makedonije, Srbije in Bosne.

Tokrat so se jubilanti spomnili časov bivanja in šolanja v Kranju. Spomnili so se številnih tekstilskih mamic, ki so jim oddajale sobice, da so imeli toplo ognjišče in ob praznikih čudovito orehovo potico s skodelico tople kave. Bolj lačni kot siti, so se nekateri bolj, drugi manj uspešno pretolkli iz prvega v drugi letnik. Potem so se selili v nov, vendar nedokončan internat na Zlatem polju v Kranju. Spominjajo se, kako so ob prostih urah in nedeljah pomagali zidarjem, pleskarjem in drugim pri delu.

Po triletnem šolanju so opravili diplomo in si pridobili naslov diplomirani tekstilni tehnik in sledili so dekreti za zaposlitev. Tekstilne tovarne so jih takrat željno pričakovale, kajti v času vojne je v njih močno primanjkovalo strokovnega kadra. Pa že tako so imele tovarne probleme. Poleg obnove strojnega parka so reševale še težave pri nabavi surovin kot so bombaž, volna, svila, kemikalij, barvil in reprodukcijskega materiala. Pri vsem tem pa so bili tehniki tudi odgovorni, da usposabljajo in izobražujejo tekstilne delavce.

Jubilanti se teh časov spomnijo kot obdobja, ki je bilo prežeto z trenutki veselja in obupa, vendar jim je počasi in s trudom uspevalo. Začela so se odpirati vrata v svet. Začel se je razcvet. Potem je prišlo leto 1991, ki je slovensko tekstilno industrijo, ki je v tistih časih zaposlovala največje število delavcev, sesulo v prah. Danes lahko na prste ene roke preštejete še delujoče manjše tekstilne tovarne. Jubilanti so žalostni in razočarani ter se sprašujejo, ali je bilo to res potrebno.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / / 07:00

Večna zvestoba po rokovnjaško

Lukovčani, ki so bili doslej brez svoje poročne dvorane, se bodo lahko poročali v prenovljenih prostorih Domačije Rus.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 16. december 2013 / 14:29

Rekordni dobitek

Nekatere gorenjske župane smo vprašali, kaj bi občina naredila z denarjem, če bi prišel v proračun od visokega dobitka igre na srečo, kakršnega je pred kratkim zadel srečnež iz Grosupljega v Euro Jack...

Škofja Loka / ponedeljek, 16. december 2013 / 14:17

Oglasil se je neizbrani ponudnik

Na dogajanje v zvezi s škofjeloško obvoznico se je pretekli teden s sporočilom za javnost odzvalo podjetje Integral inženjering (s partnerskim podjetjem Gorenjc), neizbrani ponudnik na razpisu za doko...

Kultura / ponedeljek, 16. december 2013 / 14:14

»Štatut« v prave roke

Izgubljeni statut Prvega slovenskega kluba fotografov-amaterjev, predhodnika današnjega Fotografskega društva Janez Puhar, je svoje mesto dobil v Gorenjskem muzeju. Več kot sto let staro listino je mu...

Kranj / ponedeljek, 16. december 2013 / 14:12

Že decembra za vrtce in štipendije

Nekatere spremembe socialne zakonodaje bodo veljale že od 1. januarja 2014 naprej, vloge lahko prosilci oddajo že decembra.

Jesenice / ponedeljek, 16. december 2013 / 14:10

Pogrebna služba je le javna

Na Jesenicah je občinski inšpektorat izdal že več odločb in prepovedal dejavnost opravljanja pogrebne službe zasebnim podjetjem, saj po zakonu lahko to dejavnost opravlja le javno komunalno podjetje.