V Trbojah le odstranili ruševine

Večletni problem zaradi ruševin sredi Trboj so s pomočjo arbitraže oziroma predhodne konciliacije rešili v poldrugem mesecu.

Trboje – V začetku junija so po dolgoletnih in na videz tudi nerešljivih zapletih vendarle odstranili ruševine Ulečove domačije pri cerkvi v starem delu Trboj. O tem problemu smo v Gorenjskem glasu poročali že junija 2008 in še dva meseca nazaj ni prav nič kazalo, da bo danes kaj drugače. A dediči so nazadnje le našli skupen jezik, k čemur jim je pomagala že sama priprava na postopek arbitraže.

Na nujnost odstranitev ruševin propadle Ulečove kmetije sredi Trboj, ki so bile nevarne za okolico, kazile pa so tudi videz vasi, so vaščani že dolgo opozarjali, vendar ne občina ne krajevna skupnost nista mogli prepričati dedičev, da se dogovorijo o dedovanju in poskrbijo tudi za odstranitev podrtih stavb. »Ker sodni mlini meljejo zelo počasi, sem zaprosil arbitra in sodnega izvedenca Franca Kramarja, sicer tudi domačina, naj pomaga. Za nas je nepojmljivo, da se je postopek, ki bi se pred sodišči zagotovo vlekel še nekaj let, končal v samo mesecu dni in pol,« je z razpletom zadovoljen predsednik Krajevne skupnosti Trboje Boris Jagodič.

»Ko sem enkrat dedičem plastično predstavil, koliko denarja na leto izgubijo, ker se ne znajo dogovoriti, smo zelo hitro in dogovorno našli rešitev v postopku konciliacije, torej še pred uvedbo arbitraže. V samo mesecu in pol smo razrešili dedovanje v naravi, uredili vsa soglasja z gradbenimi, komunalnimi in geodetskimi meritvami oz. storitvami ... V tem času je bil opravljen tudi odvoz ruševin in ureditev terena. V normalnem sodnem procesu bi to trajalo še veliko let – pet let je že. Brez pripravljenosti dedičev pa seveda rešitev ne bi bila možna,« je bil z doseženim vidno zadovoljen tudi Franc Kramar iz kranjskega Združenja v javnem interesu d.Arbit. »Z rešitvijo tega problema je navsezadnje pridobila tudi država, ki bo sedaj lahko pobirala davke in dajatve, ki ji pripadajo,« dodaja Kramar in poudarja, da je arbitraža pravnomočna in dokončna pogodbena razsodba, kjer ima načelo pravičnosti prednost pred načelom zakonitosti, seveda pa je treba upoštevati prisilne predpise. V arbitraži odloča arbiter (razsodnik), ki pozna področje spora, zanj pa se dogovorita sprti stranki. Če gre za zadevo splošne narave, je arbiter lahko nekdo, ki mu stranki zaupata.