S kolesom ali avtom?
Danes se začenja Evropski teden mobilnosti, ko bodo v 94 slovenskih občinah, med njimi tudi osmih gorenjskih, vse do četrtka, 22. septembra, potekale različne aktivnosti za zmanjšanje avtomobilskega prometa na fosilna goriva. Obenem bodo spodbujali prebivalce k uporabi trajnostne mobilnosti, kot so hoja, kolesarjenje ali uporaba javnega prevoza. Tema letošnje pobude je Trajnostno povezani, ki opozarja na pomen dobro povezanih skupnosti, saj je tudi ta pogoj za visoko raven kakovosti bivanja v njej. O kakovosti življenja v neki občini namreč vse bolj odločajo dobra dostopnost do dobrin in storitev, zagotovljena mobilnost za vse družbene skupine, dobre povezave, raznovrstnost alternativ osebnemu motornemu prometu.
Osebna motorna vozila so zagotovo med najbolj razširjenimi in uporabljenimi prevoznimi sredstvi. Pri vsaki hiši je vsaj eden, če ne dva, ali pa ima celo vsak polnoleten družinski član z vozniškim dovoljenjem svoj avtomobil. Po podatkih AMZS je bilo v letu 2021 na slovenskem trgu prodanih 53.988 osebnih avtov, poleg tega še 9687 gospodarskih vozil, kar pomeni prodajo 1654 gospodarskih vozil več kot v predlanskem letu oziroma povečanje za 20,59 odstotka. Skupaj je bilo lani na slovenskem trgu registriranih 63.675 osebnih avtov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 1948 več kot v letu 2020. Številke žal ne govorijo v korist krepitve trajnostne mobilnosti.
Na drugi strani pa je spodbudno dejstvo, da smo v zadnjih dveh letih zabeležili tudi rekordno prodajo koles. To nakazuje, da vse več Slovencev kolesari, a ob tem se vprašam, ali kolo uporabljamo le kot prostočasno dejavnost, torej za šport in rekreacijo, ali se morda z njim odpravimo tudi v službo, šolo in drugih opravkih. Uporaba trajnostnih potovalnih načinov zahteva več časa, ne nazadnje tudi fizično pripravljenost, zato verjetno ni tako razširjena, kot bi si želeli. Priznam, večkrat grem z avtom kot s kolesom ali javnim prevozom. Tej odločitvi najpogosteje botruje ravno časovna omejenost, saj bi s kolesom porabila še enkrat ali dvakrat več časa, kot mi vzame vožnja z avtom. Iz istega razloga redko uporabljam javni prevoz, poleg tega mi je njegova dostopnost omejena. Živim namreč v kraju, kjer so povezave slabe, mestnega avtobusnega prevoza ni, niti drugih oblik javnega prevoza.
Zavedam se, da moje ravnanje ni med najbolj zglednimi in da bi z uporabo trajnostne mobilnosti bistveno več prispevala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in večji kakovosti bivanja ... zato občudujem vse tiste, ki med kolesom/javnim prevozom in avtomobilom raje izberejo možnost, ki je bolj trajnostno naravnana.