Ukovški fantje znova pojejo. Za prvi javni nastop so izbrali nedavni Dan slovenske kulture v Trbižu.

Slovenščina v sožitju jezikov

Na duhovnika dona Maria Černeta, ki se je rodil leta 1916 v Benečiji in mu zaradi zavzemanja za slovenščino rečejo tudi kanalski Čedermac, ne spominja le združenje, ki so ga leta 2015 ustanovili v Ovčji vasi/Valbruni v Kanalski dolini, ampak tudi dvojezična plošča na cerkvi svetega Egidija v Žabnicah, ki je bila njegova matična cerkev do smrti leta 1984. Ploščo so blagoslovili preteklo nedeljo.

Nedavni Dan slovenske kulture v Kanalski dolini v Italiji je bil prazničen, saj so ga Slovensko kulturno središče Planika, Združenje don Mario Černet in Glasbena matica organizirali v čast slovenskega kulturnega praznika. Udeležili so se ga tudi kulturna referenta občin Trbiž in Naborjet - Ovčja vas Nadia Campana in Alberto Busettini, sekretar v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Robert Kojc in podžupanja občine Jesenice Vera Pintar. Proslava v dvorani Kulturnega središča na Trbižu pa je bila tudi opozorilo, da mora Kanalska dolina tudi uradno zaživeti v sožitju slovenščine, italijanščine in nemščine pa tudi furlanščine, ki je prav tako jezik te doline, in da se mora učenje teh jezikov iz zasebne pobude preseliti v šole. Kdo bo prevzel odgovornost za usodo slovenščine, če ne bo za njen uk zasebne pobude, se je vprašal podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth. Peticijo za trojezično dolino so na odgovorne v deželi Furlanija - Julijska krajina in v Rimu skupaj posredovali predstavniki slovenskih in nemških društev ter občin Trbiž in Naborjet - Ovčja vas.

Znanje slovenščine, ki so ga na proslavi pokazali učenci, ki se povsem prostovoljno pod mentorstvom Alme Hlede učijo slovenščine na osnovnih šolah v Kanalski dolini ali obiskujejo tečaje pod okriljem Planike, ki jih vodi Katarina Kejžar iz kranjskogorske osnovne šole, je presenetljivo. Kako sproščeno, brez posebne treme in zapletov so prepevali ali deklamirali slovenske pesmi in brali zgodbice iz knjig. Šola brez knjig je kot telo brez duše, smo slišali. Za glasbeni del so poskrbeli gojenci Glasbene šole Tomaž Holmar za Kanalsko dolino, za sklep pa so zapeli Ukovški fantje, znova po mnogih letih. To je bil njihov prvi nastop. Njihov zborovodja Oswald Errath, sicer organist v Žabnicah/Camporossu, je žarel od zadovoljstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 31. januar 2017 / 12:19

Pita z zeleno

Zelena s svojim okusom in vonjem popestri marsikatero jed. Eterična olja s terpeni so naravna protimikrobna zaščita v zeleni. Ti učinkujejo proti bakterijam in glivam tudi na naših sluznicah in čre...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / nedelja, 14. maj 2023 / 17:47

Gledanje v oči

V naši, zahodni kulturi gledanje v oči med pogovorom štejemo za pomemben del komunikacije. Z gledanjem v oči damo osebi pomembnost, pozornost. Na ta način pokažemo iskreno zanimanje in si hkrati gr...

Kultura / nedelja, 14. maj 2023 / 17:47

Keramika v gibanju

Mesec maj je v razstaviščih Layerjeve hiše namenjen razstavi sodobne kinetične keramike, pomenljivo poimenovani Pi r kvadrat.

Gospodarstvo / nedelja, 14. maj 2023 / 17:46

Varčevanje z elektriko pri gospodinjskih aparatih

V gospodinjstvih je zaradi podražitve električne energije postalo aktualno vprašanje, kako je s spremembo vsakdanjih navad porabiti manj in s tem prihraniti tudi kak evro. Nekaj nasvetov za varčno...

Šport / nedelja, 14. maj 2023 / 17:45

Vrnitev na krilih navijačev

Po sezoni igranja med drugoligaši so košarkarji ECE Triglava na krilih navijačev dokazali, da sodijo med slovensko košarkarsko elito, kljub mladosti pa so prava ekipa tudi zunaj igrišča, kar je za vod...

Zanimivosti / nedelja, 14. maj 2023 / 10:04

Čebelji pridelki krepijo zdravje

V apiterapiji se poleg medu, ki je najbolj znan in razširjen čebelji pridelek, uporabljajo tudi cvetni prah, propolis, čebelji vosek, matični mleček, apilarnil, čebelji strup in žive čebele.