September in šola
Vsako leto znova. Starši in otroci težko čakajo počitnice, in če je vse prav, se konec avgusta vsi zopet veselijo šole. Življenje se postavi v neko rutino, obveznosti, ki so napor in terjajo trud, prinesejo pa tudi veselje in ponos. Ko konec avgusta in septembra srečaš vzgojitelje ali učitelje, vsi govorijo enako. Novo šolsko leto, novi otroci, nove skrbi, programi, novosti, usklajevanja, načrti. Novi otroci in nova imena, ki se jih moram čim prej zapomniti. Vsak nov dijak prinese tudi svoje nove zgodbe. Zgodbe, ki jih piše njihovo življenje. Ko vstopijo v novo šolo, dobijo nove okoliščine. Lahko se potencirajo ali se ublažijo. Korona je še vedno med nami. Na celotni populaciji je pustila sledi, tudi na mladih. Največjo nevarnost za mladostnika predstavlja njegova soba z računalnikom in telefonom. Nekateri starši so zares utrujeni, da ne rečem izmučeni od težav, s katerimi se spopadajo s svojimi mladimi. Vedno rečemo nova šola, nov začetek, nove priložnosti. Mladostnik mora imeti več priložnosti, vsako novo okolje mu nudi nove. Mladi, kjer doma nimajo optimalnih razmer, so v času šolanja zelo trpeli. Šola je varen prostor, kjer naj otroka ne bi nihče nadlegoval, kjer bi se počutil varen, lahko pokaže svoje talente, lahko se umakne, lahko se do sitega naje. Marsikomu predstavlja šolska malica edini dostojni obrok v dnevu. Drugim je šolska malica predmet zmrdovanja in negodovanja. Koliko hrane vržemo stran, na drugi strani pa med mlade lahko razdelimo malice, ki jih drugi ne jedo, ker niso dobre, ker so ostale. Šola mladim nudi rekreacijo, športne dneve, obisk kulturnih prireditev, ki jih v domačem okolju morda nikoli ne bi videl. In imamo mlade, ki bodo rekli: »Takih bednih predstav jaz ne gledam, ker z družino obiskujemo koncerte in prireditve v tujini.« Ko gre otrok v šolo, je pol dneva opravljenega. Srečuje se s prijatelji, vsak po svoji lestvici napreduje, se rekreira, spoznava učenosti sveta in praktične veščine svojega poklica. Torej si za to šolsko leto želimo le, da bi lahko hodili v šolo, da je ne bi nikdar več zaprli in izvajali pouka izključno na daljavo. Lahko v nekih momentih, ne pa kot privzeto prakso. V duhu vsesplošnega pomanjkanja delavcev se srečujemo tudi s pomanjkanjem učiteljev. Več tisoč jih manjka, kaj šele bo. Torej odgovornost za novo šolsko leto prevzemamo tako učitelji, učenci in starši. Le skupaj in z zaupanjem nam bo uspelo. Velikokrat nam je že uspelo in verjamem, da nam bo tudi letos. Neka vrednota je cenjena običajno takrat, ko je ni ali je okrnjena. Skupnost je vedno dobrodošla, nudi nam oporo, pomoč, varno zavetje, zabavo, napredek. Za mladega je izjemno pomembna skupnost šola.