Hrošča kar posesajo

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 19. junij 2011 / 06:00

Na Kozinovi kmetiji v Čirčah pridelujejo seme ekoloških sort krompirja Bistra, Kokra in Mura. Ker uporaba "kemije" v ekološki pridelavi ni dovoljena, je več mehanske obdelave; koloradskega hrošča, na primer, kar posesajo.

Hrastje – Kmetijski inštitut Slovenije in ekološka kmetija Kozina iz Čirč sta v torek pripravila na Kozinovi njivi v bližini Hrastja dan ekološke pridelave semenskega krompirja, na katerem so predstavili tehnologijo pridelovanja ekološkega semenskega krompirja, ekološke sorte krompirja, ki so jih vzgojili na inštitutu, praktične izkušnje Kozinove kmetije ter stroje za medvrstno obdelavo krompirjevih nasadov, za uničenje krompirjevke in za sesanje koloradskega hrošča. Kot je povedal Matej Konc, bodoči gospodar na Kozinovi kmetiji, so se na kmetiji med prvimi na Gorenjskem, že leta 1999, odločili za ekološko kmetovanje. Obdelujejo dvajset hektarjev kmetijskih zemljišč in redijo krave molznice in mlado pitano živino. Mleko predelujejo v skuto, prečiščeno maslo, kajmak, mladi sir in sir za pečenje. Glavna dejavnost je pridelava žit, ki jih potlej z mlinom na kamen meljejo v polnovredne moke. Vedno je bil v kolobarju tudi krompir, pred tremi leti so na pobudo kmetijskega inštituta kot prvi v Sloveniji začeli pridelovati ekološki semenski krompir, kar je še danes edina tovrstna pridelava pri nas. Najprej so pridelovali le sorti Bistra in Kokra, letos so dodali še Muro. Semenske pridelave imajo osemdeset arov, še približno toliko tudi ekološkega jedilnega krompirja. »Obsega pridelave semena ne nameravamo kaj dosti širiti, saj tudi nimamo veliko njiv, kjer bi lahko zagotovili 150-metrski izolacijski pas,« je dejal Matej, po izobrazbi inženir kmetijstva, in dodal, da imajo za tovrstno pridelavo vse potrebne stroje, a bolj kot stroji so pomembne izkušnje, kdaj je kaj treba narediti. Koloradskega hrošča posesajo s posebnim strojem, ki so ga kot traktorski priključek razvili na domači kmetiji. V kolobarju imajo tudi ajdo, za katero nekatere študije kažejo, da pripomore k zmanjšanju pojava strun. Proti plesni se bojujejo tako, da krompir sadijo na širši razdalji, s čimer dosežejo boljšo zračnost. Gomolje sadijo globlje, približno šest centimetrov globoko, kar je pomembno zato, ker je mehanska obdelava bolj groba in tudi plesen zaradi debelejšega sloja prsti ne pride tako hitro do gomoljev. »Globlje lahko sadimo krompir le na peščenih tleh, na težjih, ilovnatih ga ne bi mogli, ker bi zgnil,« je dejal Matej in dodal, da ekološko pridelano seme v celoti odkupi inštitut, brez problemov pa prodajo tudi ekološki jedilni krompir.

Pri ekološkem kmetovanju je ena glavnih težav pomanjkanje ekološko pridelanih semen, še tista, ki so na voljo, so pogosto pridelana v drugih državah. Podoben problem je tudi pri krompirju, zato so v Kmetijskem inštitutu Slovenije v okviru programa žlahtnjenja začeli z vzgojo domačih ekološko pridelanih sort.

Kot je povedal Peter Dolničar z inštituta, so vzgojili tri sorte – Bistra, Kokra in Mura. Vse tri sorte so odporne proti virusu Y, sorti Kokra in Mura še proti krompirjevi plesni na listih, sorta Bistra pa proti virusu zvijanja listov in delno proti krompirjevi plesni na gomoljih. Pridelava ekološkega semena poteka za zdaj le na Kozinovi kmetiji, na inštitutu pa želijo pridobiti še kakšnega pridelovalca, saj potrebe po ekološkem semenu naraščajo.