Posnetek po tekmi med Slovenijo in Anglijo. Od leve: Helena, Mateja, Boris, Tanja, kapetan slovenske nogometne reprezentance Robert Koren, Jože in novinar RTV SLO Dejan Ladika ter avtor vseh fotografij Matija Brodnjak.

Za žogo v Afriko

Podoživite slovenske vrhunce na jugu črne celine v oddaji avtorjev Dejana Ladike in Maše Hladen danes zvečer na prvem programu Televizije Slovenija. Z nami je svoje vtise o Južni Afriki, ljudeh in navijanju delil tudi ljubitelj nogometa Boris Zajko.

Ekipa, ki je pripravljala oddajo, je med prvenstvom spremljala slovenske navijače, ki so pustili srce na tribunah, ustavili so se v sirotišnici z ranljivimi otroki, se potepali s kralji živali, pogovarjali z vplivnimi poslovneži in projektanta stadiona v Portu Elizabeth vprašali, zakaj je bilo igrišče tako hitro zdelano.

Svet se je mesec dni vrtel okoli Južne Afrike. Ko vuvuzele potihnejo, kako hud bo padec na realna afriška tla? Kakšen je bil slovenski utrip v Južni Afriki in kakšna so pričakovanja gostiteljev po organizaciji prvega svetovnega nogometnega prvenstva na afriški tleh?

Nekaj malega pa smo izvedeli že iz pogovora z Borisom Zajkom, sicer turističnem delavcem, Ptujčanom, ki se je v Južno Afriko s prijatelji in znanci, nogometnimi navdušenci – skupino trinajstih, štirinajstih, odpravil za dva tedna. V osnovi je bila nogometna zgodba, potem spoznavanje dežele, ljudi, običajev, navad. Južna Afrika zahteva drugačno razmišljanje od našega, narava in živalski svet sta drugačna, druženje s pristnimi domačini ti šele odpre pravi pogled nanjo.

Ko so se s prijatelji odločali o Južni Afriki, so seveda čakali tudi na prave cene. Različne variacije na isto temo turističnih agencij so bile drage, in ko so že sestavili svoj program, navezali celo stike s Slovenci v Južni Afriki, jim je prijateljica omenila manjšo zasebno mariborsko agencijo, kjer jim je turistični vodič predlagal program - pot, ki jo je ravno letos februarja raziskal, in jih s prezentacijo prepričal. »Saj veste, če greš v Južno Afriko, to ni ravno isto, kot če bi šel v Umag,« smeje doda Boris. Na koncu je prevladala najboljša kombinacija med ceno in vsebino.

V bistvu so se potem v štirinajstih dneh v Južni Afriki kar petkrat selili. Videli so Johannesburg, prespali v mestu Polokwane, pa v Krugerjevem nacionalnem parku, obiskali Swaziland, spali na čisti periferiji – v Cradocku, kjer so resnično spoznali pristen način življenja domačinov, belcev in temnopoltih, se srečali z revščino in v Port Elizabethu spremljali tekmo med Slovenijo in Anglijo. In naši so takrat izgubili, čemur pa je svoje dodala še Amerika in Slovenci smo se vrnili domov.

Kakšno pa je bilo vzdušje, ko Slovenci niso šli naprej?

»Svet se rahlo podre, prevzame te neka mešanica čustev med žalostjo in razočaranjem, vendar se je naša družba hitro pobrala, saj so slovenski fantje dosegli ogromno in že s prvo tekmo naredila veliko. So pa v Južni Afriki ljudje veliko spraševali po Sloveniji, njihovi mediji so velikokrat poročali o Sloveniji kot najmanjši deželi, ki sodeluje na svetovnem prvenstvu - ampak to vedno v pozitivnem smislu.«

Boris in njegova skupina sta v Južni Afriki srečala tudi druge slovenske navijače. Srečanja so bila najbolj intenzivna pred tekmo pa potem po tekmi. Na prvi tekmi proti Alžiriji jih je opazil kakšnih petsto, proti ZDA že malce več, ko pa so naši merili moči z Angleži, je Slovencev s tribun bučalo že kar čez tisoč. »Srečuješ znane obraze, pa nove, navezuješ stike, vsak Slovenec, ki ga srečaš, ti takoj pove, od kod je, tako da je bila Slovenija praktično po navijačih v Južni Afriki prav regionalno gledano pokrita vsa.«

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu, po čem se boste najbolj spominjali obiska Južne Afrike?

»Predvsem po mladini iz Cradocka. Pozitivna, preprosta in zdrava mladina, ki sicer živi v revščini, kakor jo v osnovi poimenuje Evropa, vendar so popolnoma srečni. Ko smo videli veselje, ki smo ga povzročili s podarjeno nogometno žogo …«

Spominjal pa se bo tudi Slovencev, ki živijo v Južni Afriki in trenutka po prvi tekmi z Alžirijo. Namreč, kdor si ni mogel kupiti vstopnice, je tekmo lahko spremljal na velikih platnih in Boris pravi, da je neverjeten občutek, ko na odru pod platnom vprašajo, ali je kje med množico kakšen Slovenec, in jih dvajset, trideset, štirideset dvigne roko, jih povabijo na oder pred platno in pod odrom med tisoč temnopoltimi domačini zadoni slovenska Golica.

Končni rezultat svetovnega prvenstva?

Osebno mnenje: »Ko je Slovenija izpadla, sem navijal za Nemčijo, sedaj pa za Nizozemsko.«

Želja se mu žal ni uresničila. Svetovni prvaki so postali Španci.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 27. julij 2007 / 07:00

Jezersko naj ohrani svojo miniaturnost

Univerzitetni profesor dr. Janko Drnovšek, zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, z družino živi na Jezerskem poldrugo desetletje. Od oktobra je tudi član občinskega sveta.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 18. junij 2014 / 10:41

Bosonogi na Šenturško goro

Pohoda bosonogih na Šenturško goro se je udeležilo 135 pohodnikov, kar je največ doslej.

Nasveti / sreda, 18. junij 2014 / 10:39

Timijan obnovi pogum

Današnji zeliščni izbranec timijan naj bi krepil pogum, katerega nam Slovencem zadnje čase primanjkuje, če ne že kar zmanjkuje. Timijanovo botanično ime izhaja iz grške besede thymon, ki ne pomeni nič...

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:38

Dobrodelnost brez meja

Člani skupine Sarcasm iz Kranja so se nedavno udeležili dobrodelnega festivala v Novem Sadu za žrtve poplav na Balkanu, na Jezerskem pa so odprli prenovljeno hišo »preužitkarico«.

Razvedrilo / sreda, 18. junij 2014 / 10:31

S sinom še vedno peče kruh

Alojzija Kršinar iz Trnovca je pretekli ponedeljek še vedno čila in zdrava praznovala stoti rojstni dan. S sinom Jožetom živi na mali kmetiji v dolini Ločnice, stisnjeni med pobočja Polhograjskega...

Kultura / sreda, 18. junij 2014 / 10:27

Klavirske melodije po filmskih notah

V avditoriju Letnega gledališča Khislstein je gostoval hrvaški klavirski virtuoz Maksim Mrvica, ki preko črno-belih tipk uspešno krmari med klasiko in pop uspešnicami.