Posnetek po tekmi med Slovenijo in Anglijo. Od leve: Helena, Mateja, Boris, Tanja, kapetan slovenske nogometne reprezentance Robert Koren, Jože in novinar RTV SLO Dejan Ladika ter avtor vseh fotografij Matija Brodnjak.

Za žogo v Afriko

Podoživite slovenske vrhunce na jugu črne celine v oddaji avtorjev Dejana Ladike in Maše Hladen danes zvečer na prvem programu Televizije Slovenija. Z nami je svoje vtise o Južni Afriki, ljudeh in navijanju delil tudi ljubitelj nogometa Boris Zajko.

Ekipa, ki je pripravljala oddajo, je med prvenstvom spremljala slovenske navijače, ki so pustili srce na tribunah, ustavili so se v sirotišnici z ranljivimi otroki, se potepali s kralji živali, pogovarjali z vplivnimi poslovneži in projektanta stadiona v Portu Elizabeth vprašali, zakaj je bilo igrišče tako hitro zdelano.

Svet se je mesec dni vrtel okoli Južne Afrike. Ko vuvuzele potihnejo, kako hud bo padec na realna afriška tla? Kakšen je bil slovenski utrip v Južni Afriki in kakšna so pričakovanja gostiteljev po organizaciji prvega svetovnega nogometnega prvenstva na afriški tleh?

Nekaj malega pa smo izvedeli že iz pogovora z Borisom Zajkom, sicer turističnem delavcem, Ptujčanom, ki se je v Južno Afriko s prijatelji in znanci, nogometnimi navdušenci – skupino trinajstih, štirinajstih, odpravil za dva tedna. V osnovi je bila nogometna zgodba, potem spoznavanje dežele, ljudi, običajev, navad. Južna Afrika zahteva drugačno razmišljanje od našega, narava in živalski svet sta drugačna, druženje s pristnimi domačini ti šele odpre pravi pogled nanjo.

Ko so se s prijatelji odločali o Južni Afriki, so seveda čakali tudi na prave cene. Različne variacije na isto temo turističnih agencij so bile drage, in ko so že sestavili svoj program, navezali celo stike s Slovenci v Južni Afriki, jim je prijateljica omenila manjšo zasebno mariborsko agencijo, kjer jim je turistični vodič predlagal program - pot, ki jo je ravno letos februarja raziskal, in jih s prezentacijo prepričal. »Saj veste, če greš v Južno Afriko, to ni ravno isto, kot če bi šel v Umag,« smeje doda Boris. Na koncu je prevladala najboljša kombinacija med ceno in vsebino.

V bistvu so se potem v štirinajstih dneh v Južni Afriki kar petkrat selili. Videli so Johannesburg, prespali v mestu Polokwane, pa v Krugerjevem nacionalnem parku, obiskali Swaziland, spali na čisti periferiji – v Cradocku, kjer so resnično spoznali pristen način življenja domačinov, belcev in temnopoltih, se srečali z revščino in v Port Elizabethu spremljali tekmo med Slovenijo in Anglijo. In naši so takrat izgubili, čemur pa je svoje dodala še Amerika in Slovenci smo se vrnili domov.

Kakšno pa je bilo vzdušje, ko Slovenci niso šli naprej?

»Svet se rahlo podre, prevzame te neka mešanica čustev med žalostjo in razočaranjem, vendar se je naša družba hitro pobrala, saj so slovenski fantje dosegli ogromno in že s prvo tekmo naredila veliko. So pa v Južni Afriki ljudje veliko spraševali po Sloveniji, njihovi mediji so velikokrat poročali o Sloveniji kot najmanjši deželi, ki sodeluje na svetovnem prvenstvu - ampak to vedno v pozitivnem smislu.«

Boris in njegova skupina sta v Južni Afriki srečala tudi druge slovenske navijače. Srečanja so bila najbolj intenzivna pred tekmo pa potem po tekmi. Na prvi tekmi proti Alžiriji jih je opazil kakšnih petsto, proti ZDA že malce več, ko pa so naši merili moči z Angleži, je Slovencev s tribun bučalo že kar čez tisoč. »Srečuješ znane obraze, pa nove, navezuješ stike, vsak Slovenec, ki ga srečaš, ti takoj pove, od kod je, tako da je bila Slovenija praktično po navijačih v Južni Afriki prav regionalno gledano pokrita vsa.«

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu, po čem se boste najbolj spominjali obiska Južne Afrike?

»Predvsem po mladini iz Cradocka. Pozitivna, preprosta in zdrava mladina, ki sicer živi v revščini, kakor jo v osnovi poimenuje Evropa, vendar so popolnoma srečni. Ko smo videli veselje, ki smo ga povzročili s podarjeno nogometno žogo …«

Spominjal pa se bo tudi Slovencev, ki živijo v Južni Afriki in trenutka po prvi tekmi z Alžirijo. Namreč, kdor si ni mogel kupiti vstopnice, je tekmo lahko spremljal na velikih platnih in Boris pravi, da je neverjeten občutek, ko na odru pod platnom vprašajo, ali je kje med množico kakšen Slovenec, in jih dvajset, trideset, štirideset dvigne roko, jih povabijo na oder pred platno in pod odrom med tisoč temnopoltimi domačini zadoni slovenska Golica.

Končni rezultat svetovnega prvenstva?

Osebno mnenje: »Ko je Slovenija izpadla, sem navijal za Nemčijo, sedaj pa za Nizozemsko.«

Želja se mu žal ni uresničila. Svetovni prvaki so postali Španci.

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 11. julij 2021 / 16:09

Mobi naš vsakdanji

Sporočilo na Facebooku: »Pozdravljeni, pri nas v kavarni ste pozabili vrečko z denarnico. Se opravičujem, da sem pogledal v denarnico, ampak tako sem našel vaše ime in priimek, da vam lahk...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Mogočni kolos

Prisank ali Prisojnik (2547 m) - Prisojnik oz. Prisank je skalni kolos na levi strani ceste, ko se vzpenjamo na prelaz Vršič. Prava zakladnica zahtevnih poti: Hanzova, Kopiščarjeva, Grebenska, Slovens...

GG Plus / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Temne sence demence

Pogovor z Nevo Železnik o njeni knjigi

Splošno / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Anketa: Letni dodatek za upokojence

Gorenjske upokojence smo povprašali, ali so dobili regres in koliko so ga dobili ter kaj si mislijo o državnem varčevanju pri rekreacijskih dodatkih upokojencev. Večina je dobila nižji regres, enoglas...

Zanimivosti / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Za jubilej novo gasilsko vozilo

Prostovoljno gasilsko društvo Nemški Rovt je minulo soboto praznovalo devetdesetletnico.

Kronika / ponedeljek, 6. avgust 2012 / 07:00

Vse več zlorab v elektronskem bančništvu

Nepridipravi z vdori v sisteme elektronskega bančništva izvajajo prikrita prenakazila finančnih sredstev s transakcijskega računa podjetja na druge račune in si tako denar prilastijo.