Zgodbe muzejskih predmetov: Zgodovinski gojzarji

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Kultura / nedelja, 12. junij 2011 / 06:00

Letos 13. maja je minilo 32 let, odkar sta Kranjčana Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca stopila na vrh najvišje gore sveta. Z vrha Mount Everesta, kot goro imenujemo na Zahodu, sta v bazo sporočila: "Sediva pri kitajski piramidi, pa ne veva, kaj bi!" Dva dni kasneje so na vrh stopili tudi Stane Belak Šrauf, Stipe Božić in šerpa Ang Phu.

Legendarna četrta jugoslovanska alpinistična himalajska odprava je štela 25 alpinistov, od tega so bili štirje iz republik bivše države, pridružili pa so se tudi snemalec, radijska tehnika, dva novinarja in akademski slikar.

Odprava je imela v načrtu, da vrh Everesta osvojijo po zahodnem grebenu, kar ji je tudi uspelo. Smer še danes velja za najtežjo smer na gori; od baze z ledenika Kumbu se dviga 700 m visoka strma skalna stena na sedlo Lho-La, sledi ji 1200 m visoko pobočje Zahodne rame, za njenim vrhom se razteza 2,5 km dolg položen, a močno vetroven greben, na koncu katerega je začetek strme in razgibane vršne piramide Everesta, kjer je več kot 700 m višinske razlike z nekaterimi težkimi plezalnimi mesti.

Pri opremljanju odprave so sodelovala številna domača podjetja. Med drugim je tovarna Alpina iz Žirov v sodelovanju z alpinisti izdelala kvalitetne višinske čevlje, tovarna Induplati Jarše je proizvedla nov tip višinskih šotorov. Pri izdelavi nepremočljivih vrhnjih oblačil so prvič uporabljali material goretex, ki je bil sicer uvožen, oblačila pa so sešila domača podjetja. Iste višinske čevlje je Nejc Zaplotnik uporabljal tudi leta 1981 v južni steni Lhotseja.

Z vzponom na Everest se je slovenski alpinizem dokončno zasidral v svetovni alpinistični vrh, kjer je še danes.