Lani je bilo težko, a letos bo še težje

"Vse sanacije v gospodarstvu še niso končane, nekaj jih še poteka v gradbeništvu, na področju logistike, trgovine in telekomunikacij," pravi Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke, in poudarja, da bo letošnje leto za banke še težje kot lani.

Nedavna skupščina delničarjev Gorenjske banke je minila brez zapletov. Ste takšen potek pričakovali?

»Da bo skupščina minila mirno, sem glede na odlične lanske rezultate tudi pričakoval, bil pa sem presenečen, da so bili vsi predlagani sklepi sprejeti soglasno. Seveda pa ne bi bilo nič nenavadnega, če bi predvsem kakšen mali delničar zaradi želje po kratkoročnem maksimiranju svojega dobička in ob površnem poznavanju razmer v bančnem sektorju imel drugačne poglede na lansko poslovanje.«

Bi bilo kaj drugače, če Sava kot največja lastnica banke ne bi le dva dni pred skupščino dobila nazaj glasovalnih pravic?

»Glasovi Save so zagotovo zelo pomembni, a mislim, da tudi brez njih ne bi bilo zapletov. Kljub odločbi urada za varstvo konkurence nisem verjel, da bi Sava lahko na skupščini ostala povsem brez glasovalnih pravic; verjetno bi ji urad v vsakem primeru omogočili glasovanje vsaj z delom.«

Skoraj ves bilančni dobiček ste, za razliko od prejšnjih let, namenili za dividende. Kako to?

»Dividendna politika je ostala enaka kot prejšnja leta. Že več let zapored, z izjemo enega leta, dividenda znaša sedemdeset evrov na delnico. Tolikšna je bila tudi za lani. Da smo za to porabili skoraj ves tekoči dobiček, je razlog v tem, da ga je bilo lani manj kot v preteklih letih. Izplačilo tolikšne dividende pa je kljub manjšemu dobičku razumno, saj ima banka zadostni obseg kapitala in primerno kapitalsko ustreznost. Prepričan sem, da je dividendni donos tak, da so naši lastniki lahko zadovoljni«

Kaj se vam v lanskem poslovnem rezultatu zdi najpomembnejše: dobiček, ki vas uvršča na drugo mesto med bankami, povečanje tržnega deleža s 3,77 na 3,94 odstotka, nadpovprečna kapitalska ustreznost …?

»V sedanjih razmerah povečevanje bilančne vsote ni več kazalnik, s katerim bi se banke posebej hvalile, ampak je najpomembnejše obvladovanje tveganj. Če to povežemo s kapitalsko ustreznostjo, lahko ugotovimo, da je Gorenjska banka še vedno takšna, kot pogosto poudarjamo - varna in stabilna, z zavidljivim razvojnim potencialom in tako pripravljena tudi na letošnje izzive.«

Pri poslovanju v kriznih razmerah so tveganja velika. Kako jih obvladujete?

»Banke so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju, to je tveganju, da komitent ne bo mogel pravočasno poplačati svojih obveznosti ali jih ne bo mogel poplačati v celoti. Obvladovanju tveganj smo prilagodili poslovno politiko banke in se pri kreditiranju še bolj kot v preteklosti osredotočili na manjša in srednje velika podjetja ter na samostojne podjetnike. Tako kot ostale banke je tudi Gorenjska banka vpeta v marsikatero nesrečno zgodbo slovenskega gospodarstva, a na način in v obsegu, ki je v vsakem primeru obvladljiv. Rezervacije in slabitve smo v skladu z našo restriktivno politiko, bolj konzervativnim pristopom pri odobravanju kreditov ter glede na dosežene rezultate oblikovali na primernem nivoju, izrazito nad povprečjem slovenskega bančnega sistema.«

Nesrečni primeri so …

»To so predvsem posamezni primeri managerskih odkupov in celotna zgodba gradbeništva – Vegrad, SCT, GPG, CPM, ki pa so se nas dotaknile minimalno.«

Kaj je pomembno pri obvladovanju tveganj – znanje, informacije, izkušnje ali tudi intuicija, izostren občutek, ki ga nekdo ima, drugi pa ne?

»Kombinacija vsega naštetega! Vse banke razpolagamo s približno enakimi podatki, na podlagi katerih lahko presojamo boniteto družbe, a nekatere banke so morda v silni želji po povečanju obsega poslovanja izgubile občutek pri presoji tveganj.«

Do tveganj imate konzervativni odnos. Kaj to pomeni?

»To pomeni, da podpiramo projekte oz. podjetja, ki imajo ustrezni denarni tok, izdelane poslovne načrte in jih vodijo ljudje, ki imajo vizijo in so se že v preteklosti izkazali. Pri presoji upoštevamo tudi makroekonomske analize ter evropske napovedi o razvoju posameznih dejavnosti.«

Nesrečne zgodbe, o katerih govorite, se kažejo v oslabitvah in rezervacijah. Lani jih je bilo v Gorenjski banki za 24 milijonov evrov. Jih bo letos še več?

»Vse sanacije v slovenskem gospodarstvu še niso končane, nekaj jih še poteka v gradbeništvu, na področju logistike, trgovine in telekomunikacij. Ukrepanje tako lastnikov kot upnikov je praviloma prepočasno, premalo odločno in tudi zato bomo banke posledice občutile in izkazale tudi v letošnjih rezultatih, kar ni najlepši obet za iskanje virov financiranja v tujini.«

Kako ste zadovoljni z reševanjem (poslovanjem) Merkurja?

»Reševanje Merkurja poteka na primeren način, mogoče je škoda v tem, da ni potekalo hitreje. Če bi Merkurju že lani novembra ali decembra zagotovili denar za popolnitev prodajnih polic, bi bili učinki bistveno boljši, manjša bi bila finančna izguba pa tudi izguba tržnega deleža. Sedanje vodstvo in ukrepi, ki jih izvajajo, me navdajajo z upanjem, da bo Merkur ponovno postal to, kar je že bil - vodilni trgovec s tehničnim blagom. Jasno pa je, da pričakovanja ne smejo biti prevelika. Vse potrebno za sanacijo družbe še ni postorjeno in najslabše bi bilo, če bi zdaj ugotavljali, da je sanacija končana.«

Tudi Sava kot največja lastnica banke je v težavah, ima novo vodstvo …

»Z novo upravo odlično sodelujemo, verjetno pa z novimi ljudmi prihajajo tudi novi koncepti, ki lahko posledično vplivajo tudi na Gorenjsko banko. V Savi trenutno potekata s stališča Gorenjske banke dva strateško pomembna postopka: zbiranje ponudb za prodajo več kot 50-odstotnega deleža Save in prodaja, skupaj z deležem Save, več kot 50-odstotnega deleža v Abanki. Ne glede na to, kakšna bo v prihodnje lastniška sestava Save, sem prepričan, da bo interes njenih lastnikov ohraniti tako kvalitetno, dolgoročno zanimivo naložbo, kot je Gorenjska banka.«

Gorenjska banka ima lastniške deleže tudi v drugih družbah. Jih bo prodala?

»Lastniki Mercatorja, Pivovarne Laško, Petrola nismo postali načrtno, ampak se je to zgodilo na podlagi realizacije zavarovanj posojila. Banke ne želimo biti lastnice teh deležev, ampak jih hočemo prodati po čim višji ceni in na pregleden način. Tudi v Gorenjski banki smo v letošnji poslovni načrt zapisali, da bomo vložili vse napore za prodajo teh deležev. Pri tem se zavedamo, da bomo dobro prevzemno premijo oz. boljšo ceno dosegli le z organizirano prodajo, to je z oblikovanjem čim večjega paketa delnic.«

Kaj načrtujete v letošnjem poslovnem načrtu?

»Cilji, ki smo si jih postavili, so zelo zahtevni. Ob minimalnem povečanju bilančne vsote bomo poskušali zelo močno kontrolirati stroške ter s premišljenim kreditiranjem doseči dokaj nizek nivo slabitev in s tem rezultat, ki bi nas spet lahko uvrstil v vrh slovenskih bank. Načrtujemo več kot dvajset milijonov evrov dobička in izplačilo dividend, sem pa že na nedavni skupščini delničarjev, glede na razmere in zahteve po dodatni kapitalski krepitvi banke, napovedal spremembe v dividendni politiki.«

Predvidevate tudi kakšne novosti v ponudbi?

»Pretekli teden smo odprli ekspozituro v Qlandiji v Kamniku, prvi dnevi poslovanja kažejo, da smo sprejeli dobro odločitev. Pri varčevanju in kreditiranju prebivalstva pripravljamo zanimive produkte, ob tem pa je treba poudariti, da so naše obrestne mere pri varčevanju prebivalstva že sedaj med najugodnejšimi. Zelo konkurenčni smo tudi pri stanovanjskih posojilih, na to kaže tudi povečevanje našega deleža na tem področju.«

Kot bančnik imate vpogled v to, ali je najhujša kriza že mimo ali morda najhuje še prihaja …

»Medtem ko se, na primer, v Nemčiji in Angliji o krizi ne pogovarjajo več, ampak je osrednja tema predvsem poslovanje v letih 2015 in 2016, za Slovenijo še nisem prepričan, da je kriza mimo in da smo poravnali že vse račune. Zelo spodbudni so sicer rezultati pri podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo in na nemško povpraševanje. Na dokončen razplet še čakajo nekatere zgodbe v gradbeništvu, tudi na nepremičninskem trgu še ni pravega prometa, verjetno bo kakšen pretres tudi na področju finančnih holdingov.«

Lani je bilo za banke težje kot leto prej. Bo letos še težje, kot je bilo lani?

»Nisem pesimist, a prepričan sem, da bo letošnje leto za banke težje kot lansko, nenazadnje tudi zaradi dodatnih kapitalskih zahtev kot posledice Basla III. Kako bo v bankah, je močno odvisno tudi od tega, kako nas bo (ne le banke) videla predvsem Evropa in evropske banke kot pomembne kreditodajalke našemu bančnemu sistemu. Ob večji gospodarski rasti, kot je bila lani in kot je načrtovana za letos, bi pa bilo lahko tudi za banke v letu 2012 že nekoliko lažje kot v letošnjem in v preteklem letu.«