Smer Kranj-Jezersko

Že osmič je potekal edini kranjski kolesarski maraton.

Relacija nam je vsem dobro znana, še posebej pa seveda kolesarjem, saj je cesta od Kranja do Jezerskega vsak dan dobro kolesarsko oblegana. Voznike avtomobilov to vse bolj jezi, vendar je opaziti, da se tudi oni ohlajajo, odkar je v Tupaličah postavljen prometni znak, na katerem piše, da je naslednjih dvajset kilometrov nujno treba biti pozoren na kolesarje. Ta tabla je pridobitev za vse, saj so tako vozniki kot kolesarji mnenja, da so bolj pozorni, odkar jih opozarja tabla. Maraton je zbral dobrih sto petdeset ljudi, kar je veliko, glede na težavnost trase, in malo, glede na to kako zelo kolesarsko mesto je Kranj. Odlično vreme in organizacija sta stalnici na tem maratonu, čeprav je bilo letos nekaj pikrih slišati na »prvi avto«, ki je vsako leto »dušil« ventile neučakanih kolesarjev in jih pustil odviti šele pri gostilni Kanonir pod Jezerskim. Letos pa so se ti ventili prečistili že v Potočah. Za nekatere dobro, za druge pa slabo. Dobro za dobro pripravljene kolesarje, slabo za tiste, ki še »pilijo« formo. Zaključek obojih je bil tak, da cesta na Jezersko nikoli nobenemu kolesarju ni dajala potuhe. Organizator kolesarski klub Sava Kranj in Zavod za turizem Kranj sta v sodelovanju z Mercatorjem priredila tudi otroško dirko za Lumpijev pokal. Dirka za najmlajše se je očitno prijela, saj so jih letos morali razvrstiti v pet starostnih kategorij. Za otroke je bilo poskrbljeno tudi v cilju na Jezerskem, kjer je akademija za gibanje Migimal pripravila Igre brez meja in Odkrivanje zakladov.

Maraton Kranj–Jezersko gre svojo pot tudi ali predvsem zaradi kolesarjenja v spomin velikega prijatelja kolesarstva, prekmalu preminulega Mirka Krakerja. Tudi letos je bil glavna tema pogovorov tistih, ki ga pogrešajo, in tistih, ki tako radi prekolesarijo to težko progo, ki jo je imel Mirko najraje.