Tako lepi so in dragoceni

Na razstavo mineralov in fosilov v Tržič je prišel tudi jamski škrat Perkmandeljc iz Zasavja, ki prinaša srečo, a je tudi malce nagajiv. Dobro jo je zagodel in se skril v Dvorani tržiških olimpijcev, obenem pa odkril pisani svet mineralov in fosilov ...

Mineral turmalin med drugim ščiti umetnike in jim pomaga do navdiha. Na 39. mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in okolja, ki so potekali minuli konec tedna v Tržiču, je bil primerek turmalina, ki se je svetil v zeleni, roza in beli barvi in je v višino meril le nekaj centimetrov, vreden 1360 evrov. »Ta je iz Afganistana iz rudnika Paprok. Imamo veliko še drugih mineralov iz Afganistana in Pakistana,« je povedal Pamir Shirzad, rojen v Afganistanu, živi pa v Nemčiji. Ali so vsi minerali originalni? »Seveda,« je zatrdil. Za gram minerala peridot je bila cena osem evrov; zeleni kamenček bi se prav lepo podal kakšnemu prstanu.

Dr. Aleksander Rečnik je imel lep primerek minerala hialofana. »Primerek je iz Bosne, kjer je edinstveno nahajališče hialofana na svetu, saj so samo tam kristali tako veliki. Drugod so veliki največ centimeter, bosanski pa so prav ogromni. Največji kristal tega minerala so našli pred dvema letoma; triindvajset centimetrov je velik in ga cenijo na 40 tisoč evrov. Zaenkrat je še v Zenici v Bosni, zanj pa se zanimajo v enem največjih muzejev v Ameriki,« je razložil dr. Aleksander Rečnik, ki je zbiralec slovenskih mineralov, na razstavo pa je prinesel vse sorte. »Naključnih obiskovalcev ne zanimajo toliko slovenski minerali, ker niso tako pisani, dragoceni, kot pa je denimo pisan mineral iz Afrike,« je pojasnil. Ampak kak lep slovenski primerek pa tudi obstaja, kajne? »Lepi so wulfeniti iz Mežice. Iz Mežice imamo sploh najlepše primerke mineralov v Sloveniji,« je odgovoril. Dr. Rečnik je še dejal, da že kakih dvajset let prihaja na to razstavo, ker je to koristno za zbiratelje. Kdo bi si mislil, da si zbiratelji izmenjujejo informacije o nahajališčih. Človek bi prej pričakoval, da jih ljubosumno skrivajo pred drugimi. »Pred nekaj leti sem izdal knjigo Nahajališča mineralov v Sloveniji, v kateri sem opisal vse svoje »skrivnosti«. Škoda, da ne bi tega predstavil širši javnosti,« je dejal Aleksander Rečnik. Na razstavi mineralov in fosilov pa je vendar imel eno skrivnost, mačka v žaklju. »Ja, to je pa tak zaklad, ki ga sam odkriješ. Namesto da bi minerale izkopal, jih odvijaš iz papirja.« Mačka v žaklju je imelo še veliko drugih prodajnih razstavljavcev. To je papirnata vrečka, v kateri so v še več papirja zaviti primerki mineralov; cena zavitka je bila dva ali tri evre.

Posebnost kamni divjega petelina

»Svojo zbirko imam doma v vitrini, kar ne gre v vitrino, pa imam posebej spravljeno v zabojčkih. Imam samo slovenske fosile, ki jih sam nabiram, očistim, prepariram, da je res strokovno narejeno. So vsi prav zanimivi. Katerega želite, da vam opišem?« je zanimalo razstavljavca iz Kranja Jožefa Petra Batiča. Pokazali smo mu na enega, ki ga je prinesel s Koroškega. Pravzaprav ga je rešil, ko so ga delavci hoteli že vzidati v cesto. Izkazalo se je, da sta v kamnu dva redka polža iz obdobja zgornjega triasa. Jožefa Petra Batiča so organizatorji ­- Turistično društvo Tržič, občina Tržič in Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije - na letošnjih mineralih in fosilih tudi nagradili s priznanjem za dolgoletno sodelovanje v prodajnem delu razstave med domačimi razstavljavci.

Posebnost letošnje razstave so bili kamni divjega petelina. Divji petelin se pogosto hrani na tleh, kjer pobira tudi kamenčke, ki mu pomagajo pri drobljenju težko prebavljive rastlinske hrane. V zbirki iz leta 1932, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, je 84 škatlic z vzorci kamenčkov divjega petelina. Poleg bobovcev, oolitne železove rude, jaspisa, svinčenih šiber in železnih žebljev so najpogostejši drobni zaobljeni kristali kremena in med njimi najdemo tudi čisto prave kristale tega minerala. Kamenčki in podatki iz tega obdobja pričajo o takratni razširjenosti divjega petelina v Sloveniji, ki danes sodi med zaščitene vrste in je zato lov nanj prepovedan.

Čeprav je veliko mladih danes raje pred računalnikom kot zunaj, pa so tudi izjeme. Na razstavi je sodeloval geološki krožek Bobovec iz Osnovne šole Lipnica; nazorno so mladi prikazali, kako se preparira fosile, zraven pa v vitrinah razstavili zanimive primerke. Blizu njih so imeli delavnico vlivanja v modelčke – kopije fosilov – člani geološkega krožka Kamenkost iz Osnovne šole Komenda – Moste.

Za popestritev je bila tudi mini nagradna igra: če je obiskovalec sestavil sestavljanko v določenem času, je zadel brošuro o mamutu. Mladi Maj Hauptman Pepelnjak iz Zasavja pa je držal v rokah kar pravi zob mamuta, star milijon let, kot je povedal. In še to smo izvedeli, da je Maja v svet fosilov popeljal dedek, najbolj znan rudar v trboveljskem rudniku.

Miroslav in David Rezar, oče in sin, pa sta imela na razstavni stojnici primerke hematit rutila iz Brazilije. »Specialna kristalizacija rutila je v obliki zvezde. To je redka kristalizacija, kar se tiče mineralov,« je podučil Miroslav Rezar. Cena razstavljenega kosa, nekje deset krat deset centimetrov: 4800 evrov.