Toče ne moremo preprečiti

Danes je najboljši in tudi edini način zaščite pred točo še vedno zavarovanje oz. v kmetijstvu zaščitna mreža. Operativna obramba pred to naravno ujmo ni uspešna, v nekaterih primerih pa celo škodljiva.

V razvitih oblakih vertikalnega razvoja včasih nastanejo ledena zrnca, ki jih imenujemo toča. Na tla padejo v različni velikosti - včasih drobna kot grah, lahko so velika za orehov plod, izjemoma pa so velika toliko kot kokošja jajca. Tako ločimo enocelične nevihte, ki so šibke in dajo majhno točo ali sploh ne, večcelične nevihte, ki prinesejo močno točo, ter najintenzivnejše - supercelične nevihte, ki prinesejo katastrofalna ledena zrna in temu primerne posledice.

Toča se pri nas pojavlja skoraj vsako leto, največkrat poleti, ko je tudi največ neviht. Sezona toče je v glavnem od maja do septembra in je povezana z močjo sončnih žarkov, ki segrevajo tla in ozračje in v določenih atmosferskih razmerah povzročajo nastanek neviht. Gre za izreden, časovno in krajevno omejen pojav, ki se lahko zgodi kjerkoli in kadarkoli in ga je nemogoče napovedati za več kot eno uro vnaprej. Velikokrat meteorologi pojav lahko napovejo le deset minut prej, preden se ta dejansko zgodi.

Strokovnjaki točo najlažje spremljajo z radarji. Po besedah Branka Gregorčiča iz Agencije RS za okolje je za spremljanje nevihtnih oblakov najnujnejši pripomoček meteorološki radar. »S pomočjo analize radarskih izmerkov lahko na osnovi nekaterih objektivnih kriterijev ocenimo verjetnost, da posamezni nevihtni oblak prinaša točo. Možnost nastanka neviht, ki lahko prinašajo tudi točo, se dokaj dobro napove za dan ali dva vnaprej s pomočjo numeričnih prognostičnih modelov, žal pa se tudi nekaj ur vnaprej ne da z gotovostjo napovedati mikrolokacije, kjer bo toča.« Za opozarjanje vnaprej uporabljamo evropski opozorilni meteorološki portal www.meteoalarm.eu, je še dodal meteorolog Gregorčič.

In kakšno točo lahko pričakujemo v Sloveniji? Pri nas največkrat, in sicer nekajdesetkrat na leto lahko pričakujemo drobno točo brez večjih posledic. Nekajkrat letno smo lahko materialno prizadeti od večcelične nevihte, supercelično nevihto pa pri nas lahko pričakujemo le na nekaj let.

Da pa je toča v preteklosti na naših tleh že pustila svoj pečat, govori tudi nepozabna zgodba meteorologa Gregorčiča. »Spomnim se 30. maja 2001, ko je toča v Ljubljani padala kar dvakrat v enem dnevu - prvič okoli 17. ure, nato pa še pozno zvečer okoli 23. ure. Obakrat je povzročila tudi škodo, popoldanska pa je celo razbijala stekla na poševnih površinah. Prvi točonosni oblak je tako rekoč nastal nad Ljubljano v približno pol ure, drugi pa je k nam prišel z avstrijske Koroške prek Gorenjske …«

V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so se v nekdanji Sovjetski zvezi prvič poskušali zavarovati pred to naravno katastrofo. Posipanje oblakov z 'zaledenitvenimi' jedri pa se je sčasoma izkazalo za neuspešno, v nekaterih primerih celo škodljivo. Operativna tehnika se je razširila tudi v Jugoslavijo in njeno republiko Slovenijo, a so bili kmalu opravljeni prvi poskusi o tovrstni obrambi, ki pa so pokazali, da se pred točo žal ni mogoče zaščititi.

Na racionalen način pa se pred točo danes le lahko zavarujemo, in sicer pasivno - z ustreznim zavarovanjem oz. z zaščitnimi mrežami. Te predstavljajo v kmetijstvu najbolj smotrno rešitev za zaščito pred to naravno katastrofo. Res je, da so mreže za kmetijstvo kar precejšen finančni zalogaj, a se v tistih predelih Slovenije, kjer toča pade vsaj enkrat letno, vložek povrne že v nekaj letih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

Gostili državno tekmovanje v Veseli šoli

Na Osnovni šoli Šenčur smo letos organizirali območno in državno tekmovanje v Veseli šoli.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 7. maj 2023 / 16:01

Umrl je nekdanji slovenski politik Ivan Bizjak

Ljubljana – Umrl je nekdanji slovenski politik Ivan Bizjak. Bil je minister za notranje zadeve in minister za pravosodje ter prvi slovenski varuh človekovih pravic. Pred tem je bil zaposlen na stro...

Zanimivosti / nedelja, 7. maj 2023 / 12:20

O preteklosti po svoji vesti

Simon Prosen na preteklost gleda predvsem z duhovnega vidika in upošteva čutenje. »Na ta svojstven način ne pišem nove zgodovine, temveč odpiram širši vpogled, ki nudi drugačno razumevanje.« Namen nje...

Gospodarstvo / nedelja, 7. maj 2023 / 10:06

V ospredju tudi trajnost

Ljubljana – Leto 2022 je bilo najuspešnejše v zgodovini Skupine NLB. S 446,9 milijona evrov po davkih je namreč ustvarila najvišji čisti dobiček katerekoli poslovne skupine s sedežem v Sloveniji, k...

Zanimivosti / nedelja, 7. maj 2023 / 10:05

Na štirih ali na dveh

Prvomajsko srečanje konjenikov treh dežel je letos na slovenski strani na območju kranjskogorske občine gostil Konjeniški klub Špik. Bistvo takšnih in drugačnih srečanj pa je v podrobnostih. Sožitj...

GG Plus / nedelja, 7. maj 2023 / 10:01

Mamutov kip oživil tudi zgodbe

Ko so v naših krajih še lomastili mamuti, je v naselbini blizu današnjega Kamnika živel Urmal, silno radoveden fant, ki je nekega dne odšel od doma, da bi videl, kje izvira reka Njeva. Zaradi noči se...