Domača hrana, domače znanje

Minister Dejan Židan na slovesnosti v Preski: "Ob pridelavi domače hrane moramo razvijati tudi domače znanje in domači plemenski material."

Medvode – Ob koncu lanskega leta oz. v začetku letošnjega je poteklo petdeset let od ustanovitve današnjega Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, v okviru katerega delujejo oddelki za kmetijsko svetovanje, za živinorejo in za gozdarsko svetovanje, osemenjevalni center Preska in sadna drevesnica na Studencu. V zavodu so jubilej proslavili v sredo s prireditvijo in predstavitvijo plemenskih bikov v Preski, izdali pa so tudi zbornik, v katerem so opisali razvoj zavoda in njegove dejavnosti. Slovesnosti so se udeležili tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša, ki je devet let tudi delala v zavodu, pa nekdanji kmetijski minister Jože Osterc, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Ciril Smrkolj, predsednik zadružne zveze in državni svetnik Peter Vrisk, medvoški župan Stanislav Žagar …

Po pozdravnem nagovoru predsednice sveta zavoda Milene Vrhovec je direktor Jože Benec opisal razvoj zavoda od začetkov do danes, zazrl pa se je tudi v prihodnost: »Zavedamo se, da bo prišlo do nekaterih sprememb pri organiziranosti javnih služb, toda podeželje jih bo potrebovalo tudi v prihodnje, ko moramo omogočiti preživetje kmetij z osnovno in dopolnilnimi dejavnostmi, povečati samooskrbo s hrano, ohraniti lastno selekcijo v živinoreji in zdravo okolje.« Od aktualnih kmetijskih tem je Benec izpostavil eno – varovanje kmetijskih zemljišč. »Upamo, da bo sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih trdneje in trajneje varovala tudi zemljišča v okolici osemenjevalnega centra Preska, ki jih imamo v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.« Predsednik zbornice Ciril Smrkolj je ugotavljal, da so slovenski kmetje po strokovni plati pri prireji mleka in mesa v evropskem vrhu, vendar pa evropskim kmetom zaradi naravnih omejitev niso konkurenčni. Pomembno je dobro delo vseh, tudi politikov, ki imajo težko nalogo pri pogajanju o pogojih kmetovanja po letu 2013, še zlasti zato, ker je v Evropski uniji pogosto slišati mnenje, da unija preveč denarja namenja za kmetijstvo in razvoj podeželja.

»Pridelava hrane v Sloveniji ni lahka, saj za to nimamo dobrih razmer. Imamo malo zemljišč in imamo kar 74 odstotkov zemljišč z omejenimi možnostmi za kmetovanje in 36 odstotkov zemljišč na območju Nature 2000,« je dejal minister Židan poudaril, da se je ministrstvo - tudi ob ugotavljanju posledic razpada gozdno lesne »verige« - javno uprlo temu, da bi (s prodajo Mercatorja hrvaškemu kupcu) razpadla še prehranska »veriga«. »Ob pridelavi domače hrane moramo razvijati tudi domače znanje in domači plemenski material,« je dejal Židan in poudaril pomen strokovnih služb pri uvajanju načela previdnosti v kmetijstvu ter pri varovanju naravnih virov z njihovo hkratno kmetijsko rabo.