Dvom krajanov ostaja

Podjetji Acroni in Harsco Slovenija sta na srečanju s krajani predstavili proces predelave bele žlindre. Kljub zagotovilom, da postopek ne bo dodatno obremenil okolja, krajani ostajajo skeptični.

Slovenski Javornik - Okrog štirideset krajanov se je udeležilo predstavitve projekta predelave bele žlindre, ki sta jo v torek pripravili podjetji Acroni in Harsco Slovenija v domu krajanov na Slovenskem Javorniku. Direktor Harsco Slovenija Andrej Begelj je uvodoma predstavil korporacijo Harsco, ki deluje v več kot petdesetih državah in ima dvajset tisoč zaposlenih. Podjetje Harsco Slovenija je bilo ustanovljeno oktobra lani, ta čas pa so v postopku pridobivanja gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja za začetek predelave bele žlindre iz Acronija na Slovenskem Javorniku. Začetek predelave načrtujejo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zaposlili pa naj bi do trideset ljudi. Kot je poudaril Begelj, se bo proces predelave izvajal v skladu z vsemi zakonskimi zahtevami, ki veljajo v Sloveniji, v zaprtem, zvočno izoliranem objektu. Pri predelavi ne bodo uporabljali nobenih kemikalij, temveč bo šlo za proces mehanske predelave, žlindro bodo mleli in z magneti iz nje izločali material. Kovinske dele bodo vrnili nazaj v proizvodnjo jekla, mineralne dele pa prodali za gradbeništvo. Ves čas – med nakladanjem in prevozom žlindre – bodo skrbeli za pršenje z vodo, s čimer naj bi preprečili prašenje, je zagotovil Begelj. Kot je poudaril direktor Acronija Slavko Kanalec, bodo na ta način trajno in celovito rešili problem bele žlindre iz proizvodnje in hkrati sanirali tudi vso žlindro, ki so jo odlagali desetletja dolgo. Krajani so z zanimanjem poslušali predstavitev, nato pa so postavili številna vprašanja, iz katerih sta izhajala dvom glede okoljske neoporečnosti procesa predelave in strah pred nadaljnjim onesnaževanjem že tako degradiranega okolja v okolici jeklarne. Eden od krajanov je opozoril, da je v preteklosti, ko so na Javorniku nakladali belo žlindro in se je ves čas prašilo, kar enajst žensk zbolelo za rakom, od njih živi samo še ena. Drugega domačina je zanimalo, kdo v celotni zgodbi zastopa pravice krajanov. »Kako naj – kot laik – zaupam, da bo res vse potekalo v skladu z zakonom?« je vprašal. Dobil je odgovor, da je okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green, ki jo vodi Vojko Bernard, stranka v postopku za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in ima vpogled v celotno dokumentacijo in postopke. Kar nekaj udeležencev je dejalo, da obljubam glede neoporečnosti procesa predelave ne verjamejo. Zanimiv pa je bil tudi predlog enega od krajanov, naj občina projekt predelave bele žlindre obremeni z degradacijsko takso v višini pol milijona evrov letno, iz tega denarja pa bodo potem lahko poskrbeli za sanacijo degradiranih površin.