Terminal z evropsko pomočjo

Največje slovensko letališče še ni povsem izšlo iz gospodarske krize, pravi Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodoma Ljubljana. Kljub temu napoveduje, da bodo prihodnje leto ujeli število potnikov iz leta 2008 in začeli graditi potniški terminal.

Zg. Brnik – Aerodrom Ljubljana je lani prepeljal skoraj 1,4 milijona potnikov ali štirideset tisoč manj kot leto prej, pretovoril 17.300 ton tovora (za štiri tisoč ton več kot leto prej) in ustvaril skoraj 34 milijonov evrov prihodkov (skoraj enako ko v letu 2009). Čisti dobiček se je s 6,1 milijona leta 2009 lani zmanjšal na 4,1 milijona evrov. Dodana vrednost na zaposlenega ostaja skoraj enaka (skoraj 26 tisoč evrov), čeprav se je število zaposlenih nekoliko povečalo (ob koncu leta 412). O izhodu iz gospodarske krize in načrtih pa tudi o morebitni državni prodaji Aerodroma Ljubljana v pogovoru s predsednikom uprave Zmagom Skobirjem.

V letnem poročilu Aerodroma Ljubljana ugotavljate, da so evropska letališča izšla iz najhujše gospodarske krize. Kako je pri vas?

»Evropska letališča različno izhajajo iz krize, tudi tu lahko govorimo o Evropi dveh hitrosti. Pri nas smo lani čutili krizo, enako bo tudi letos. Tako pri prepeljanih potnikih kot poslovnih prihodkih.«

Čeprav so številke pri obeh kazalcih zelo podobne iz leta prej.

»Lani smo oskrbeli le za tri odstotke manj potnikov, kar gre predvsem na račun zaprtja letališča med 7. in 21. aprilom zaradi obnove vzletno-pristajalne steze. Finančno slabši rezultat pa gre na račun izpada dohodka in stroškov zaradi prenove, pritiskov na zniževanje cen ter vlaganja v ohranjanje obstoječe mreže poletov, predvsem domačega prevoznika.«

Omenjate Adrio Airways, prek katere z Brnika leti več kot tri četrtine potnikov. Slovenski letalski prevoznik je v hudih težavah, kaj bi pomenil njihov stečaj za vaše poslovanje?

»Ne skrivamo, da se tega bojimo. Fizično smo precej odvisni od domačega prevoznika, saj z njim opravimo več kot tri četrtine prevoza, finančno pa predstavlja nekaj manj kot 45 odstotkov prihodkov. V zadnjem času se veliko ukvarjamo z možnostmi omenjenega scenarija. Preračune situacije lahko poenostavimo z enim stavkom: Aerodrom ne bi propadel. Zagotovo pa bi doživeli osip prometa in nekaj časa bi trajalo, da bi ga dobili nazaj. Na ta račun bi lahko pridobili več drugih prevoznikov, ki sedaj ne letijo k nam, ker je Adria članica Star Alliance, prevozniki v tem združenju pa so dogovorjeni, da lete iz Slovenije pokrije naš, domači prevoznik. Drugi prevozniki so pred nastopom recesije krepili svoj položaj na Brniku. Takrat so imeli že 35-odstotni delež, tej številki pa se znova približujemo.«

Če prav razumemo, pričakujete, da bi ob morebitnem propadu Adrie Airways vrzel zapolnile članice Star Alliance?

»V enem delu zagotovo, v drugem nizkocenovni prevozniki. Zagotovo pa bi trpel t. i. balkanski križ, torej številni leti iz nekdanjih republik Jugoslavije, ki se preko Ljubljane povezujejo z Evropo. To bi težko hitro nadomestili.«

Kdaj načrtujete, da boste servisirali skoraj 1,8 milijona potnikov, kot ste jih v letu 2008?

»Veliko delamo na dveh, treh resnih projektih, katerih skupni imenovalec je prihod večjega števila potnikov. Sem optimist in pričakujem, da bomo že prihodnje leto dosegli ali presegli omenjeno število.«

S takšnim številom potnikov (in posledično prometom) se boste zgolj vrnili na stanje tri, štiri leta nazaj. Hkrati pa ste imeli takrat velike načrte, od novega terminala …

»Gradnja terminala se bo začela prihodnje leto. Pred kratkim smo skupaj z nadzornim svetom pripravili strateško konferenco, kjer smo preverili naše cilje, hkrati smo pripravili tudi razvojni načrt letališča za naslednjih trideset let (t. i. masterplan). Ugotovili smo, da cilji iz leta 2005 ostajajo enaki, le časovnica se je spremenila. Zamik je enak kriznim časom: naši načrti bodo izpolnjeni s tremi, štirimi leti zamude. Terminal potrebujemo, že ta mesec bomo oddali vlogo za pridobitev evropskih sredstev.«

Govorimo o potnikih, kako je s pretovorom tovora?

»Tudi v času recesije ga povečujemo za dvajset odstotkov letno. Razvoj letališča vidimo tako v novem potniškem terminalu kot cargo terminalu.«

V preteklosti ste investicije izvajali z lastnim denarjem. Ali ga imate, poleg denarja EU, za gradnjo terminala?

»Ker so cene v gradbeništvu padle, elaborat pa smo delali še v času konjunkture, težko natančno ocenim vrednost investicije, giblje pa se med štiridesetimi in šestdesetimi milijoni evrov. Od tega naj bi dobrih 25 odstotkov pridobili iz EU. Del bomo financirali še z lastnimi sredstvi, del pa bodo predstavljala tudi bančna sredstva.«

Terminal je zgolj ena etapa pred leti predstavljenega letališkega mesta. Ali zmorete v teh časih izpeljati tovrstne podvige?

»Svojo investicijo v letališko mesto smo v glavnem že opravili, sedaj pričakujemo povratni tok – donos. Projekt je pripravljen, investitorje znova zanima naše letališko mesto, zadnji dve leti ni bilo tako. Največ zanimanja je za skladiščno logistični del cone. Tudi za poslovno-komercialni del s hotelom, trgovinami in drugimi poslovnimi subjekti sedaj iščemo poslovnega partnerja, s katerim bi skupaj postavili koncept razvoja cone. Mi bomo vlagali le še v del infrastrukture, drugo bomo prepustili končnemu investitorju.«

Vam gre država na roke? V mislih imamo premik regionalne ceste.

»To je ključnega pomena za življenje cone in hkrati polno delovanje novega terminala. Odkupi zemljišč za cesto so končani, v Direkciji za ceste so nam zagotovili, da bo nova cesta do leta 2013 odprta, ko bo zaključena tudi gradnja novega terminala.«

Zastavili ste si cilj, da ljubljansko letališče postane vodilno v regiji. S temi investicijami ali …?

»To je naša vizija. Nekateri nas sicer uvrščajo med monopoliste, kar pa vsakodnevno zanikajo potniki, ki izbirajo odhodno letališče po dostopnosti, izbiri in ceni poletov. Okoli sebe imamo pet letališč: Celovec, Gradec, Trst, Treviso in Zagreb. Vsa so vsaj časovno blizu. Vodilno vlogo bi radi dosegli prav med naštetimi letališči, kjer bomo mi tehnološko najboljši in z veliko mrežo prevoznikov. Že sedaj smo vodilni, vendar moramo v investicije, da bo tako tudi ostalo. Veliko težje bo to doseči brez zdrave Adrie Airways.«

Kakšno vlogo ima pri tem skoraj tretjinsko lastništvo v Aerodromu Portorož?

»Pred leti smo šli v lastništvo, saj je to letališče na turistično zanimivi lokaciji. To poslovno potezo razumemo predvsem kot naložbo v razvoj slovenskega civilnega letalstva v celoti. Naša ideja je, da bi razvili infrastrukturo, steza je sedaj že obnovljena, privabiti moramo še določeno število novih letal. Kljub vsemu bo ostalo malo regionalno letališče, namenjeno predvsem poslovnemu letalstvu, v manjšem delu tudi čarterjem. V tem vidimo prihodnost, čeprav iz te naložbe ne vidimo velikega dobička. Zato pa se lahko lepo dopolnjuje z našo ponudbo v Ljubljani.«

Bo več novih linji v prihodnje z Brnika?

»EasyJet je pozimi začel leteti v Pariz, Adria ima dve novi liniji, drugega letos ne bo. Pa vendar se bomo letos borili za obstoj te mreže in dodelali projekte za širitev, kar se bo pokazalo v začetku leta 2012. Veliko delamo na dostopnejšem, nizkocenovnem področju. Načrtujemo dopolnitev obstoječih easyJetovih povezav in vpeljavo dodatnih destinacij vodilnega evropskega nizkocenovnega prevoznika.«

V zadnjih dneh se veliko govori o strateških naložbah države. Aerodroma Ljubljana se ne omenja. Menite, da bi svoj delež država lahko prodala?

»Kaj bodo storili lastniki, ne vem. Moje osebno stališče pa je, da je prodaja nepotrebna. Letališča, ključne infrastrukture zračnega vhoda in izhoda, država ne sme spustiti iz rok. V Evropi ne poznam primera, da bi država ali regija to prepustila zasebnikom. Vsaj infrastrukture, ki mora biti vsem enako dostopna. Pomembno pa je, da se država čim manj vmešava v poslovanje družb v državni lasti in pusti vodstvo, da razvija komercialni del. Tudi Sod in Kad imata v Aerodromu Ljubljana skupaj približno 14-odstotni lastniški delež. To lahko prodata, državni, skoraj 51-odstotni delež pa naj ostane tak, kot je.«

Zakaj bi bila prodaja napaka?

»Dokler se Aerodrom razvija in je dobičkonosen in izplačuje dividende, je prodaja nesmiselna. Mi sami iščemo strateške partnerje, država pa bi lahko prodala svoj delež le, če bi s tem pridobila nov posel. Strateški partner, ki bi povečal promet za tretjino, bi bil vedno dobrodošel in bi ga podprlo tudi vodstvo.«