Spodbujevalni ukrepi za biomaso

Ena od možnosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov je tudi raba biomase.

Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija (KGZS) ob stališču, da je osnovni namen rabe zemljišč pridelava hrane, spodbuja tudi uporabo biomase za pridobivanje energije, saj se s tem lahko izboljša dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev oziroma omogoči razvoj podeželja.

Na podlagi akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 naj bi v Sloveniji do leta 2020 postavili za 61 megavatov bioplinskih elektrarn. Trenutno delujejo naprave s skupno močjo 20,6 megavata, kar pomeni, da bi morali po načrtih do leta 2020 iz bioplinskih elektrarn zagotoviti trikrat več energije, kot je proizvedemo sedaj.

Na področju kmetijske biomase bi bile zaradi strukture slovenskega kmetijstva najprimernejše manjše bioplinske naprave, ki lahko izkoristijo na kmetijskih gospodarstvih proizvedena živinska gnojila, pri čemer se hranila vrnejo na lokalna polja. Poleg tega bioplinarne proizvajajo tudi toploto, ki jo je mogoče uporabiti za ogrevanje objektov ter rastlinjakov. Z boljšo izrabo kmetijskih površin v zaraščanju, dodatnimi strniščnimi dosevki, novimi sortami rastlin ter izrabo poljščin slabše kvalitete ob suši in moči lahko zagotovimo tudi rastlinsko biomaso za bioplin.

Največji potencial za izkoriščanje biomase v Sloveniji predstavlja uporaba lesne biomase. V letu 2010 je bilo evidentiranega poseka le 43,5 odstotka rednega prirastka gospodarskih gozdov. Tako letno v slovenskih gozdovih ostaja okoli 4,5 milijona kubičnih metrov lesa, od katerega je okoli trideset odstotkov primernega za biomaso. Potrebujemo svetovanje za spodbujanje organizacije skupne sečnje ter prodaje, s katerimi bi izkoristili les z malih posesti in s tem zagotovili surovino za lesno predelovalno industrijo. Slovenija bi lahko okoli dva milijona kubičnih metrov lesa slabše kvalitete ter ostankov od predelave uporabila v energetske namene ter s tem nadomestila več kot petsto tisoč ton nafte, kar je v toplotni energiji okoli šest tisoč gigavatnih ur letno. To je bistveno več, kot bi bila proizvodnja električne energije predvidenega bloka TEŠ 6 s 3500 gigavatnimi urami letno. Če pa bi ves les predelali z nestrupenimi premazi in ga na koncu pokurili, bi s tem prihranili okoli tisoč litrov kurilnega olja na prebivalca.