Karel Friderik Jožef Strahl in umetnine ter starine Gorenjske

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (164)

Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je dokazal tudi zbiralec umetnin in starin Gorenjske Karel Friderik Jožef Strahl. Bil je eden najbolj kulturno pomembnih ljudi na Gorenjskem. Rodil se je 12. 9. 1850 v Trebnjem na Dolenjskem, umrl pa je v Stari Loki. Zapustil je bogastvo svojega znanstvenega raziskovalnega dela. Že njegov oče je bil zbiralec starin Anton Edvard Jožef, mati pa Cecilija, rojena Petteneg.

V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, študiral pravo v Gradcu 1868–70, kmetoval v Stari Loki in končal izpite v Gradcu v letih 1871–72. Od oktobra 1872 je bil avskultant pri deželnem sodišču v Ljubljani in nekaj mescev v Novem mestu, od februarja 1875 pristav okrajnega sodišča v Mokronogu, od oktobra 1875 do maja 1880 v Ljubljani, v Dobrli vesi od maja 1880 vodja okrajnega sodišča in nato od julija 1881 tudi okrajni sodnik, ki je svoje delo nadaljeval v Brežicah, na Ptuju in je bil od 3. julija 1892 svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.

Zaradi slabih oči je septembra 1899 kot višji sodni svetnik v Ljubljani odšel v pokoj in se stalno naselil v Stari Loki, kjer je s svojim delom izredno pozitivno vplival na tamkajšnje življenje. Trudil se je predvsem za blaginjo škofjeloškega okoliša, katerega stalni odbornik je bil. Svetoval in pomagal je pri poljedelstvu, napeljavi vodovoda, ustanovitvi gasilskega društva, postavitvi ljudskega odra, za katerega je prevajal iz nemščine igre.

Takoj po materini smrti je začel intenzivno zbirati umetnine in starine po Gorenjskem. Očetu je pomagal pri urejanju odkritega materiala. Na njegovo pobudo so leta 1914 obnovili znamenite oltarne Kremser-Schmidtove slike v velesovski cerkvi.

Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil močno prizadet zaradi nad njegovo premoženje postavljenega sekvestra, to je uradno določenega začasno postavljenega upravitelja premoženja. Po naročilu jugoslovanske vlade je s pomočjo dobrega znanca A. Gabra v skoraj treh letih sestavil dragocen, točen seznam svoje zbirke umetnin in starin, navedel tehnike, mere, morebitnega avtorja in provenienco, to je podatke o zgodovini in lastništvu določenega predmeta, dokumenta, publikacije, na podlagi katerih se določata pristnost in lastništvo. Ob njegovi smrti ob številnem daljnem sorodstvu ta edinstvena zbirka ni v celoti ohranjena. Že očetova želja je bila, da bi zbirka vsaj ostala v deželi. To je bila tudi njegova želja, vendar je bila raznesena in razen manjših volil prodana na dražbi.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podbrezjah pri Naklem se je 10. 9. 1879 rodil učitelj, pesnik, pisatelj, urednik Andrej Praprotnik. Deloval je predvsem kot društveni delavec in organizator učiteljstva.

V Kropi se je 12. 9. 1891 rodil gozdar, lovski strokovnjak Mirko Šušteršič. Organiziral je prvi splošni popis slovenskih gozdov.

V Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem se je 13. 9. 1827 rodil učitelj, publicist, urednik, pisatelj Matej Močnik. Leta 1863 je izdal Kratek kranjsko-slovenski besednjak, s katerim je želel iz slovenskega jezika iztrebiti tujke.