Moč delavstva je v povezanosti

Na prvomajskem srečanju delavstva na Joštu je predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik opozoril na slab položaj delavcev in na krivične reforme.

Kranj – Že na predvečeru praznika dela so na Joštu priredili kresovanje, 1. maja pa se je veliko število obiskovalcev, med njimi veliko pohodnikov, udeležilo osrednje prvomajske prireditve. Uvodoma jim je zaigrala kranjska mestna godba na pihala, nato je udeležence že 37. tradicionalnega prvomajskega srečanja delavcev na Joštu nad Kranjem nagovoril predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. »Delavci že dolgo niso bili tako nezadovoljni, kot so danes, saj že desetletje ugotavljajo, da se vsaka reforma konča s krčenjem njihovih pravic in z njihovo čedalje večjo revščino,« je dejal govornik. V naši državi je formalna zaščita delovnih mest visoka, dejanska zaščita delavcev pa izjemno nizka, pogosto delajo v izkoriščevalnih razmerah, tudi brez plač in plačanih prispevkov, je spomnil na trenutne razmere, značilne za naše delavstvo. Zavedamo se, da je treba slediti spremembam in da so potrebne ekonomske in socialne reforme, vendar bi bile lahko po govornikovih besedah prijaznejše do tistih, ki živimo od dela svojih rok in glave. Na delavce se gleda samo kot na strošek, na mezdne ali najemne delavce, ustrahovani so zaradi groženj po izgubi zaposlitve. Bakovnik je dejal, da je z gorenjskim gospodarstvom nekaj hudo narobe, češ da je slovenski ekonomist dr. Bogomir Kovač v primerjavi med dolenjskim in gorenjskim gospodarstvom v zadnjem desetletju in pol ugotovil, da na Dolenjskem danes štiri podjetja ustvarjajo skoraj polovico družbenega bruto proizvoda države. Gorenjska pa se je iz gospodarsko vodilne regije z ugašanjem številnih podjetij in serijskim ukinjanjem delovnih mest v nekdaj uspešnih panogah prelevila v slabše razvito regijo. »In ključni vzrok za spremembe na slabše je bil v glavah ljudi, ki so upravljali in vodili nekdaj uspešna podjetja,« je zatrdil govornik. Nič nenavadnega torej ni, da sindikati povsod dvigajo glave in pozivajo k uporu proti spremembam, ki so za delavce krivične. In kje vidijo v sindikatih rešitev? »V nas samih, v naših glavah, v povezovanju in združevanju delavstva, v uporu proti množičnim kršitvam veljavne zakonodaje, v uporu proti slabim zakonom, proti krivičnim in družbeno neusklajenim reformam. Predvsem pa v spoznanju, da se nič ne bo zgodilo samo po sebi, da ne politiki ne vlada ne delodajalci ne bodo naredili ničesar za izboljšanje položaja delavstva, če v to ne bodo prisiljeni,« meni sindikalist, češ da je moč delavstva v povezanosti, a kot kaže, bo to spoznanje dozorelo šele takrat, ko bo dovolj hudo. Pozval je tudi h glasovanju zoper pokojninsko reformo, ki je po njegovem za delavce krivična in neprijazna.