Devedeset let besniške mežnarice

Te dni je visok jubilej, 90 let, praznovala Frančiška Skvarča, dolgoletna mežnarica iz Besnice.

Rojena je bila leta 1923 v Rovtarskih Zbiršah pri Logatcu. V Besnico se je skupaj z možem preselila leta 1962. Živeli so v stari mežnariji, z možem pa sta opravljala službo cerkovnika in grobarja. »Naša Lučka je bila stara štiri mesece, ko smo se preselili,« se spominja Frančiška, ki ima poleg najmlajše hčerke še tri otroke, hčerki Minko in Miro ter sina Rada, ki so poskrbeli za sedem vnukov in štiri pravnuke. Aktivna mežnarca je bila 46 let in v tem času služila petim župnikom. Sedaj njeno delo opravlja hči Lučka, »jaz jo pa malo nadzorujem«, šaljivo pripomni. Po moževi smrti je pet let sama kopala grobove. »Najtežje je bilo, kadar sem morala pozimi, ko je bila zem­lja zmrznjena, na roke skopati dva metra globoko jamo. Na srečo je kasneje to delo prevzel Hlipov Janez.« Delo cerkovnika zahteva celega človeka in največ dela je ob nedeljah, ko imajo drugi počitek. »Trikrat na dan smo morali na roke zvoniti, če je kdo umrl, tudi po 15 minut. Župniku sem kuhala kosilo, čistila in krasila sem cerkev. V vseh letih službovanja sem šla samo za en dan na dopust. Z župniki se nisem prepirala, na začetku sem jim lepo povedala, kakšne so navade v Besnici in teh se je bilo treba držati. In so vsi razumeli.« Doživela je tudi veliko lepih trenutkov: »Ob nedeljah popoldne smo plesali na čestitke in pozdrave, ki so se vrteli po radiu. Najraje sem plesala polko, valček se moram pa še naučiti,« pravi Frančiška. Sorodniki in sovaščani ji želimo, da bi še čim večkrat poslušala čestitke in pozdrave.