Tretjina vpisanih le zaradi statusa

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / četrtek, 7. november 2013 / 12:43

Zlasti v visokošolske strokovne programe se vpiše vsaj trideset odstotkov takih študentov, ki že ob samem vpisu nimajo namena študirati, po pogovoru z vodstvi sorodnih fakultet ugotavljajo na kranjski fakulteti za organizacijske vede.

Kranj – »Nihče še ni odkril tople vode, kako 'resne' študente ločiti od 'neresnih',« na kritike, da študentom omogočajo zgolj fiktivni vpis zaradi pridobitve študentskega statusa in pravic, ki jim jih ta prinaša, odgovarja direktorica zasebnega visokošolskega zavoda EDC Kranj Darinka Rakovec. Priznava, da res samo približno polovica vpisanih študentov pri njih potem tudi dejansko obiskuje predavanja in opravlja izpite, a razlog za to, poudarja, ni le tako imenovani fiktivni vpis. »Nekateri namreč precenijo svoje sposobnosti, drugi se odločijo za odhod na študij v tujino, nekateri izgubijo službo, spet drugi se posvetijo družinskim obveznostim …,« je vrsto morebitnih razlogov naštela Darinka Rakovec.

Nekateri niso kos študiju

Podobno ugotavljajo tudi na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, kjer na osnovi svojih analiz in pogovorov z vodstvi sorodnih fakultet ocenjujejo, da je zlasti na visokošolskih strokovnih programih skoraj tretjina študentov, ki že ob samem vpisu nimajo namena študirati. »Študenti posameznih študijskih obveznosti ne oprav­ljajo iz različnih razlogov; eden od teh razlogov je zagotovo tudi 'fiktivnost vpisa', poudarjamo pa, da to ni edini razlog, da študenti ne opravljajo študijskih obveznosti. Nekateri študenti recimo ugotovijo, da študiju niso kos,« je razložil vodja službe za odnose z javnostjo in promocijo pri omenjeni fakulteti Peter Volf. Tovrstne razloge za prenehanje študija navaja tudi glavna tajnica Visoke šole za zdrav­stveno nego Jesenice Barbara Habe Sintič. »Mnogi šele po začetku študija ugotovijo, da je zanje pretežak oziroma da od njih zahteva preveč obveznosti.« Za nekatere pa se izkaže tudi, da je študij zanje prevelik finančni zalogaj, in prav tako obupajo, čeprav imajo 2900 evrov šolnine možnost poravnati v štirih obrokih. Na njihovi šoli, pravi Barbara Habe Sintič, sicer nimajo veliko študentov, ki bi iskali zgolj status.

Z novelo zakona nad fiktivne vpise

Na fakulteti za organizacijske vede po Volfovih besedah že nekaj let spremljajo tako opravljanje študijskih obveznosti pri posameznih predmetih kot prehodnost med letniki, saj jim to služi kot dobra osnova za stalne izboljšave študijskega procesa. »Delež študentov vseh študijskih programov vseh letnikov dodiplomskega rednega študija, ki v študijskem letu 2011/12 niso opravili niti ene študijske obveznosti, je bil skoraj 24-odstoten, delež takih na rednem študiju II. stopnje pa 19-odstoten.« V teh podatkih niso zajeti študenti, ki ponavljajo letnik, in tisti, ki so se med študijskim letom izpisali, temveč zgolj študentje, ki so prvič vpisani v tekoči letnik. Ob tem je opozoril na pomanjkljivost dosedanje ureditve, ko statut univerze ne omogoča izključitve študenta zaradi tega, ker ne obiskujejo predavanj. »Obenem pa je tudi za 'fiktivno vpisane' treba – enako kot za vse druge študente – voditi vse administrativne postopke in hraniti dokumente, pogosto celo več let, kar povzroča ogromno nepotrebnega birokratskega dela.« To naj bi se spremenilo z novelo zakona o višjem strokovnem izobraževanju, s katero želijo omejiti prav fiktivne vpise. Med drugim bodo lahko šole tiste študente, ki ne opravljajo obveznosti, izključile in izbrisale iz evidenc, ki so podlaga za socialne transferje.

Problematiko fiktivnih vpisov, je poudarila Darinka Rakovec, so pri njih pred začetkom študijskega leta obravnavali tudi na predavateljskem zboru. »Čeprav nekateri že na začetku študijskega leta zaračunajo celotno šolnino, pa smo se mi odločili, da svoje vpisne politike ne bomo spreminjali,« je pojasnila in dodala, da bi tako namreč preveč obremenili tiste, ki hočejo resno študirati, pa šolnine niso sposobni poravnati v enkratnem znesku. Tako jim ob vpisu zaračunajo zgolj 350 evrov vpisnine za plačilo učnih gradiv, prvi obrok šolnine, ki znaša 1500 evrov, pa poravnajo šele decembra. »Ob tem vsak študent ob vpisu podpiše pogodbo, na podlagi katere jih lahko, če ne opravljajo študijskih obveznosti, izpišemo.« Kljub temu še do konca študijskega leta ohranijo študentski status.