Moteče brnenje v ušesih

Med sodobne, a širši javnosti razmeroma neznane okoljske probleme sodi tudi nizkofrekvečni hrup, ki ga občutljivi ljudje redno zaznavajo tudi v Kranju z okolico.

Nizkofrekvečni hrup (NFH) je infrazvočno valovanje, ki se širi po zemlji in povzroča vibriranje vseh objektov in zraka, človeškemu ušesu pa običajno ni slišno. Vseeno je na NFH po ugotovitvah znanstvenikov občutljivih približno dva do tri odstotke ljudi. Med njimi je tudi Andrej Žerovc iz Šenčurja, ki opozarja, da je lani začel zaznavati NFH tudi v širši okolici Kranja: od Naklega na eni strani, do Brnika in Cerkelj na drugi strani, čuti se ga celo v Radovljici. »NFH je zelo neprijeten, povzroča težke psihične občutke, motnje spanja, nezmožnost doseganja koncentracije za delo, hkrati pa ima tudi druge kvarne učinke na zdravje. Človek ga čuti kot nekakšno šumenje ali brnenje v glavi, ki je zelo nadležno in mu ni mogoče ubežati pod nobenim pogojem. Sam sem mu priča vsak večer in zadeva je že presegla mejo nadležnosti, res gre za agresivno posilstvo okolice,« pravi.

Sprva se je NFH v okolici Kranja pojavljal samo občasno v pomladanskih mesecih, od jeseni naprej pa je pojav stalen in vse bolj moteč, še posebej zoprno pa je, da se vsak dan začne pojavljati v večernih urah in praviloma traja do popoldneva naslednjega dne, razlaga Žerovc. Po njegovih besedah se ljudje običajno sploh ne zavedajo, da so žrtve NFH, ampak so prepričani, da je nekaj narobe z njimi, jemljejo aspirine, se vrtijo dolge ure ponoči v postelji, jemljejo pomirjevala in sredstva proti glavobolom.

Kaj je izvor onesnaževanja z NFH, Žerovc in njegovi somišljeniki ne morejo z gotovostjo ugotoviti. Povzroča ga lahko narava (veter, potres ...) ali pa človek (promet, klimatske naprave, ventilatorji, kompresorji, črpalke, vetrne elektrarne ...). Tudi sam je najprej pomislil, da sta največja krivca za stalen pojav NFH kogeneracijski enoti elektrike in toplote, ki ju imata Domplan na območju toplarne na Planini in Iskrainvest v okviru kompleksa Iskratel v Kranju. O tem sedaj ni več povsem prepričan, saj je od ljubljanskega Zavoda za varstvo pri delu prejel pojasnilo, da ima kogenerator v Iskratelu relativno majhno moč, poleg tega pa je zvočno dobro izoliran. »Ne glede na to pa verjamemo, da obstaja možnost prisotnosti NFH v okolju gospoda Žerovca, ki pa ima najverjetneje izvor v drugih virih z večjo močjo oziroma na bližnjih oddaljenostih (Hidroelektrarne na Savi, hrupni viri na Letališču Jožeta Pučnika itd.). Zato menimo, da bi se teh preiskav v zvezi s prisotnostjo NFH morali lotiti sistematično,« je v odgovoru na Žerovčevo poizvedovanje zapisal Ferdinand Deželak, vodja laboratorija za fizikalne meritve v Zavodu za varstvo pri delo.

Slovenska zakonodaja ne zahteva meritev in ocenjevanje NFH pri njegovih povzročiteljih, zato so takšne meritve pri nas zelo redke. »Vsekakor pa zakonodaja določa, da med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj ter ob nedeljah in praznikih ni dovoljeno povzročanje hrupa oziroma onesnaževanje okolice s hrupom. Sem seveda šteje tudi NFH, a to očitno nikogar ne gane preveč,« opozarja Žerovc. Vse, ki imajo podobne izkušnje to nadlogo, pa poziva, naj pišejo na e-naslov: nizko.frekvencni.hrup@gmail.com.