Pazljivo pri kurjenju kresov

Praznovanje 1. maja, praznika dela, bodo pospremile številne javne prireditve in tudi neorganizirana zbiranja, na katerih tradicionalno zagorijo tudi kresovi. Zanje je bilo treba pravočasno pridobiti posebno dovoljenje.

Kranj - Policija organizatorje prvomajskih kresovanj in posameznike opozarja, da je kres dovoljeno kuriti le ob predhodni pridobitvi dovoljenja pristojne upravne enote, vlogo zanj pa je bilo treba podati najmanj sedem dni pred prireditvijo. Dovoljenje je potrebno tudi za uporabo ognjemeta v okviru javne prireditve, izvajalec pa mora poskrbeti za vse varnostne ukrepe v skladu z elaboratom.

Ukrepi pri kurjenju in uporabi odprtega ognja v naravnem okolju so natančneje opisani v 5. členu Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Ur. list RS št. 4/2006). Pred kurjenjem kresa je treba urediti kurišče, obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča pa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi. Kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj petdeset metrov, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj sto metrov. Kurišče je treba zavarovati in nadzorovati ves čas kurjenja, po končanem kurjenju pa pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom. Ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 m/s, ali ob sunkih vetra, močnejših od 10 m/s, je treba prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Pri kurjenju kresov se ne smejo uporabljati gorljive tekočine ali materiali, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje. »Če kres povzroči požar v naravi, je treba o tem takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112, ki bo na kraj požara napotil pristojne gasilske enote,« so opozorili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

Pokanje z možnarji je tudi v nekaterih delih Gorenjske tradicionalen del praznovanja pravkar minulih velikonočnih in tudi bližnjih prvomajskih praznikov. Naj zato spomnimo, da morajo imeti možnaristi ustrezen certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za streljanje z možnarji. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo organizatorji tudi poskrbeti za varnostne ukrepe, pokanje pa ni dovoljeno med 22. in 6. uro. Globa za nespoštovanje teh določil znaša od dobrih 83 do 208 evrov.

Prav tako se med prvomajskimi prazniki običajno poveča uporaba pirotehničnih izdelkov, njihova nepremišljena oz. neprevidna uporaba pa lahko povzroči različne opekline ali raztrganine rok, poškodbe oči in podobno. »Nesrečam botruje predvsem nestrokovno ravnanje ali pa opustitev nadzorstva polnoletne osebe nad mladoletniki in otroki, ki pri streljanju uporabljajo različne pripomočke, kot so smodnik, petarde, večje kose karbida, kovinske posode z železnimi pokrovi, bencin in drugo,« navaja Leon Keder s Policijske uprave Kranj. Po zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je uporaba ognjemetnih izdelkov 2. in 3. kategorije, katerih glavni učinek je pok (petarde najrazličnejših oblik in moči), prepovedana, medtem ko je uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Za kršitev zakonskih določil je predpisana globa od 400 do 1200 evrov, za pravne osebe, ki bi prepovedano pirotehniko prodajale, pa od 3000 do 50.000 evrov.