Upanje na tankih belih nitkah

V ponedeljek so v Žireh bučno odprli pete Slovenske klekljarske dneve. Program je napolnil šolsko telovadnico, danes je na vrsti literarni večer, v nedeljo klekljarsko tekmovanje.

Žiri – Čeprav so v Klekljarskem društvu Cvetke Žiri pred dobrim tednom napovedovali, da bo letošnje odprtje nekoliko drugačno in so zato člani tudi rezervirali šolsko telovadnico, tako številnega odziva obiskovalcev na prvi festivalski dan nikakor niso pričakovali. Tako polna telovadnica v Žireh že dolgo ni bila, kar hkrati daje jasen signal vsem, da v mestu, ki se ponaša s čevljarsko in čipkarsko tradicijo, nujno potrebujejo novo športno dvorano.

Program ob odprtju je bil obširen, morda celo predolg, a je navdušil obiskovalce, ki so se drenjali na premajhnih tribunah, da bi videli znane žirovske in slovenske obraze. Tako je Neža Maurer, Slovenka leta 2008, ki je lani praznovala 80-letnico, v uvodnem pozdravu povedala, da se ročnih spretnosti sicer ne brani, klekljati pa ne zna in se tudi ne bo učila pri teh letih: »Klekljanje je v Žireh izšlo iz stiske, morda podobne današnji. Ženske so s potrpežljivostjo in ljubeznijo začele klekljati za premožne. Cvetoča čipka je pomagala preživeti. Tudi če bo danes vsega zmanjkalo, bo ostalo upanje na tanki beli nitki.«

Letošnja osrednja razstava, ki so jo poimenovali Klekljani obrazi in drevesa, je postavljena v galeriji DPD Svoboda. Pobuda za čipke dreves in detajlov z njih je prišla iz Gozdarskega inštituta Slovenija. »Sprašujem se, ali je mogoče ustvariti bolj unikatne čipke v svetovnem merilu,« je navdušen direktor inštituta Mirko Medved. Za tokratno razstavo so člani društva porabili približno pet tisoč ur, direktor pa je prepričan, da mora najti svoje mesto tudi v palači Združenih narodov v New Yorku. Ali bo razstava čez lužo zares postavljena, še ni znano, zato pa bo konec maja že prva izven Žirov – na gozdarskem inštitutu v Ljubljani.

»Klekljanje ni dobičkonosno, pa je vendar v naših krajih zelo živo. Več kot sto mladih se uči naše tradicije v šoli,« pa pravi župan Janez Žakelj. Meni, da v šoli s klekljanjem učijo tudi pravih vrednot, to je druženje, prijateljstvo in tudi potrpežljivost. V programu so nastopili številni znani obrazi, tudi žirovska godba, skupina Lintevern in Danijel Rampre pa čarovnik Magic Brane, mažoretke, folkloristi in druge plesne skupine, Rok Kosmač … Mnogi, tudi Kosmač, so Žiri obiskali prvič. »Srečna sem, da smo po dolgih letih v Žireh lahko pripravili takšno slavje,« je povedala Marica Albreht, alfa in omega žirovskega klekljanja, predsednica društva Cvetke.

Med Cvetkami pa je tudi Jože Stanonik, najstarejši klekljar, sicer izučeni čevljar, ki je svoje šuštarsko delo opravljal kar 77 let! »Klekljati sem se naučil kot otrok, sedaj pa znova klekljam, ko imam čas,« pravi in tudi, da dolgčasa ne pozna. Spominja se, da so v njegovi mladosti izdelovali le preproste in uporabne čipke, danes se tudi sam loti zelo 'finih' čipk. Program festivala se (razen vsak dan odprtih razstav in delavnic) danes nadaljuje z literarnim večerom. Obiskovalci bodo prisluhnili pisateljema Petru Rezmanu in Vasiliju Poliču, predstavljeni bodo tudi rezultati literarnega natečaja. Večer, ki se bo začel ob 19. uri v Muzeju Žiri, bo vodila Milena Miklavčič. V nedeljo bo na glavnem prireditvenem prostoru na vrsti še tekmovanje: ob 14. uri zabavno klekljarsko tekmovanje za otroke, uro kasneje pa še za odrasle. Na 1. maj bo Žiri z glasbo predramila Pihalna godba Alpina.