Davek na bilančno vsoto bank

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 27. april 2011 / 06:00

Vlada je potrdila predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katerim želi banke spodbuditi h kreditiranju podjetij in samostojnih podjetnikov.

Ljubljana – Po podatkih Banke Slovenije je rast bančnih posojil nebančnemu sektorju (podjetjem, samostojnim podjetnikom, prebivalstvu …) dosegla vrh konec leta 2007, ko je bila na letni ravni okoli 40-odstotna. V času finančne in gospodarske krize se je močno znižala, tako da je decembra lani medletna stopnja rasti znašala le še 1,2 odstotka. Pomembno se je spremenila tudi sestava posojil: posojila nefinančnim družbam so se zmanjšala, povečalo pa se je kreditiranje prebivalstva in predvsem države.

Možnosti za znižanje davka

Da bi spodbudili bančno kreditiranje podjetij in samostojnih podjetnikov, vlada predlaga državnemu zboru sprejetje zakona o davku na bilančno vsoto bank. Po predlaganem zakonu bi davek plačevale domače banke in tuje banke za podružnice oz. poslovne enote v Sloveniji, ne pa tudi hranilnice. Plačevale bi ga enkrat na leto, osnova za plačilo davka bi bila bilančna vsota, davčna stopnja naj bi bila 0,1-odstotna. Davek naj bi se zmanjšal za 0,167 odstotka zneska kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom, na ta način bi si banke lahko davčno obveznost občutno znižale oz. jim davka celo ne bi bilo treba plačati. Zakon predvideva tudi možnost oprostitve plačila davka. To možnost naj bi uveljavile banke, ki so kredite nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom v primerjavi z letom prej zvišale za najmanj pet odstotkov bilančne vsote preteklega leta. Oprostitve naj bi bile deležne tudi banke v primeru, če bi ob uveljavitvi zakona stanje kreditov nefinančnim družbam in podjetnikom v bilančni vsoti znašalo manj kot dvajset odstotkov.

Davek bi plačevalo enajst bank

Na ministrstvu za finance so na podlagi povprečnega stanja aktive in posojil podjetjem in samostojnim podjetnikom ocenili, da bi od 22 bank davek plačevalo 11 bank v znesku 8,4 milijona evrov. Ker bi banke povečale kreditiranje podjetij in si tako zmanjšale ali celo izničile davčno obveznost, bi po oceni ministrstva plačale skupno le okoli 2,5 milijona evrov davka, od tega največ banke, ki jim iz različnih razlogov ne bi uspelo povečati posojil podjetjem in samostojnim podjetnikom.

Bo zakon spodbudil kreditiranje?

V Banki Slovenije podpirajo ukrepe za spodbujanje kreditiranja, ne pa predlaganih zakonskih rešitev, za katere tudi dvomijo, da bi oživili kreditno rast. Namen davka je drugačen od usmeritev Evropske komisije, ugotavljajo v Banki Slovenije in dodajajo, da bo davek na banke različno vplival in da merilo uspešnosti davka ni določeno. Obstaja bojazen, da bodo banke davek »prenesle« na komitente; prav tako ni pametno, da država uvaja davek hkrati z dodatno obremenitvijo bank v okviru spremembe jamstvene sheme za vloge in zahtev standarda Basel III.

Uvajanje neenakosti pred zakonom

V Združenju bank Slovenije ocenjujejo, da predlagani zakon ni sprejemljiv. Po njihovem mnenju zakon omejuje svobodno gospodarsko pobudo, saj zmanjšuje davek le za kredite gospodarstvu in ne prebivalstvu, in hkrati uvaja neenakost pred zakonom, saj plačilo davka omejuje le na nekatere banke. Ob tem predlagajo, da naj bi davek plačevali vsi, tudi hranilnice, ki imajo več kot eno milijardo evrov bilančne vsote. V združenju bank tudi poudarjajo, da zakon sili banke k temu, da opustijo določene posle ali jih zmanjšajo na račun drugih, pri tem pa naj bi več davka plačale tiste, ki so bolj usmerjene v poslovanje s prebivalstvom.