Mineva trideset let od priznanja Slovenije

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 14. januar 2022 / 10:44

Trideset let od mednarodnega priznanja

V sredo je predsednik Borut Pahor v predsedniški palači priredil slovesnost ob 30. obletnici mednarodnega priznanja Slovenije s strani članic Evropske skupnosti in drugih evropskih držav, na kateri sta poleg Pahorja povabljene goste nagovorila tudi tedanji in sedanji zunanji minister Dimitrij Rupel in Anže Logar. Vsi trije so med drugim spomnili na enotnost naroda v času osamosvajanja. Rupel je poudaril tudi diplomatska in druga prizadevanja, ki so vodila v mednarodno priznanje Slovenije in jih po njegovih besedah danes mnogi podcenjujejo.

Tri mesece do volitev

Do parlamentarnih volitev nas predvidoma ločijo le še trije meseci, kar se že čuti na notranjepolitičnem parketu. Danes bodo na povabilo predsednika vlade Janeza Janše na Brdu pri Kranju vladna koalicija in državni poslanci, ki jo podpirajo, usklajevali ključne projekte do konca mandata, rojevajo pa se tudi nove stranke in pobude. V ponedeljek je tako v Šentjurju na pobudo kočev­skega župana Vladimirja Prebiliča potekal sestanek Kluba neodvisnih županj in županov, na katerem so se pogovarjali tudi o možnosti sodelovanja na parlamentarnih volitvah, a odločitev niso sprejeli. V sredo je potekal ustanovni kongres stranke Liberalni demokrati (LIDE), na katerem so za prvega od predvidenih treh predsednikov stranke izvolili predsednika državnega zbora in nepovezanega po­slanca Igorja Zorčiča. Nekdanji direktor Gen-I Robert Golob si je ta teden s predsednico SD Tanjo Fajon izmenjal poglede na aktualno politično dogajanje in stanje v državi, podobna srečanja pa naj bi v naslednjih dneh potekala tudi s prvaki drugih strank iz koalicije KUL. Za 5. februar je napovedan tudi ustanovni kongres stranke Vesna, ki jo ustanavljata okoljevarstvenika Uroš Macerl in Urška Zgojznik.

Komisija zaslišala Šarca

Preiskovalna komisija državnega zbora o ukrepanju v epidemiji covida-19, ki je bila ustanovljena na zahtevo koalicije, je v ponedeljek zaslišala nekdanjega predsednika vlade Marjana Šarca. Povedal je, da se je njegova vlada na epidemijo covida-19 pripravljala v skladu z informacijami, ki so jih takrat imeli. Dne 27. januarja 2020 je delovanje začela medresorska koordinacijska skupina za obvladovanje nalezljivih bolezni pri ministrstvu za zdravje, 23. februarja 2020 je bila sklicana tiskovna konferenca, na kateri je takratni zdravstveni minister Aleš Šabeder predstavil informacije v zvezi s koronavirusom. Epidemijo je po 12. marca na predlog NIJZ razglasilo ministrstvo za zdravje, kar je bilo tudi v njegovi pristojnosti.

Lanski referendum stal več kot štiri milijone evrov

Državna volilna komisija (DVK) je ta teden sporočila, da je za izvedbo lanskega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah porabila dobrih 4,2 milijona evrov, kar je za četrtino več kot pri prejšnjem ponovljenem referendumu o zakonu o drugem tiru. Stroški so se povečali predvsem zaradi višjih stroškov poštnih storitev (232.898 evrov), višjih stroškov uporabnin za volišča (130.942 evrov), višjih nadomestil članom volilnih odborov in plačil prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje teh članov (151.299 evrov) ter dodatnih stroškov, ki so povezani z nakupom in distribucijo zaščitnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom (75.975 evrov), so pojasnili v DVK. Kot so dodali, je zaščitne maske za člane volilnih odborov in volilnih komisij zagotovila Uprava RS za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo, sicer bi bili stroški izvedbe referenduma še višji.

Kako uporaben je slovenski potni list

Po tradicionalni raziskavi britanske pravne pisarne Henley & Partners ima Slovenija deseti najbolj uporaben potni list na svetu in omogoča vstop brez vizuma v 181 držav. Dostop brez vizuma do največjega števila držav na svetu še naprej omogočata potna lista Japonske in Singapurja, in sicer v kar 192 držav. Sledita jima nemški in južnokorejski potni list, ki omogočata vstop v 190 držav. Najšibkejše potne liste, ki omogočajo vstop brez vizuma v manj kot trideset držav, imajo v Afganistanu, Iraku in Siriji. Od sosednjih držav imajo uporabnejši potni list od slovenskega v Italiji, Avstriji in Madžarski, v Hrvaški pa šibkejšega. Seznam so v pravni pisarni Henley & Partners oblikovali s pomočjo podatkov Mednarodnega združenje za zračni transport (IATA) in omogoča vpogled, koliko držav lahko obiščejo imetniki določenega potnega lista in kakšne so vizumske omejitve. Pri sestavi seznama omejitev zaradi pandemije covida-19 niso upoštevali.