Artičoka spodbuja prebavo.

Nekaj grenkega

Da bi nam velikonočni zajtrk in obilje velikonočne jedače čim manj obremenilo prebavni trakt, pol ure pred pojedino zaužijmo skodelico spodobnega grenkega čaja ali čajne mešanice. Zelišča, ki so bogata z grenčinami, so nasploh zelo priporočljiva pred obilnejšimi obroki in po njih. Obnesejo se zlasti rman, mrzličnik, tavžentroža, rumeni svišč, kolmež, pelin, hmelj, bršljanasta grenkuljica, artičoka ...

Pelin

Pelin roža oz. pelin (Artemisia absinthium) je ena najbolj čislanih zdravilnih rastlin v našem ljudskem zdravilstvu. Naši predniki so nanj prisegali zlasti kot na prvovrstno zdravilo za želodec. S tem z grenčinami bogato obdarjenim zeliščem so pospeševali prebavo in delovanje žolča, odpravljali napihnjenost, vetrove in zgago, spodbujali tek in še bi se kaj našlo. Zelo dobro se izkaže pri pomanjkanju prebavnih sokov in lenosti želodca, zato nanj ne pozabimo, kadar uživamo mastno in težko prebavljivo hrano. No, nanj pa naj kar lepo pozabijo nosečnice in doječe matere. Pripravimo ga v obliki poparka: pol do ene žličke posušenega zelišča poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati tri minute in precedimo. Pijemo le po eno skodelico čaja na dan. Količino si razdelimo po obrokih in čaj pijemo pol ure pred jedjo ali pa čez dan po žličkah. Pri uporabi pelina je potrebna previdnost, saj vsebuje živčni strup tujon. Uživamo ga lahko le krajši čas – ne več kot štiri tedne.

Kolmež

Že Kitajci in Indijci so kolmeževo korenino (Acorus calamus) uporabljali za spodbujanje prebave, pri prebavnih motnjah in slabosti. Kolmež vsebuje izjemno veliko grenčin, zaradi česar velja za najboljši tonik za prebavni trakt. Ta močvirska rastlina učinkovito spodbuja prebavo, poživlja delovanje želodca, uravnava količino želodčne kisline, preprečuje zgago, napihnjenost in želodčne razjede. V pomoč je tudi pri črevesnih krčih. Čaj lahko pripravimo v obliki preliva - žličko posušene korenike za šest do osem ur namočimo v hladno vodo, nato pa jo segrejemo do temperature, primerne za pitje - ali poparka - žličko korenike prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati pet minut in precedimo. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico čaja. Navadno ga uživamo v obliki kure, ki jo po štirih do šestih tednih prekinemo vsaj za dva tedna. Kolmeža ne smejo uporabljati nosečnice.

Artičoka

Artičoka (Cynara scolymus) je sredozemska rastlina, ki je prava odrešiteljica pri prebavnih motnjah, ki jih lahko izzove uživanje hrane. Listi in korenine artičoke vsebujejo grenčine, ki v naših ustih povečajo delovanje žlez slinavk, v želodcu pa pozitivno vplivajo na sproščanje prebavnih sokov ter na ta način spodbudijo delovanje prebavil ter samo prebavo zaužite hrane. Podpirajo tudi normalno delovanje jeter in žolča. Cinarin in druge učinkovine, ki jih artičoka vsebuje, spodbujajo nastajanje redkejšega žolča, kar poveča njegovo izločanje, ter olajša z jetri povezane prebavne motnje in bolečine v trebuhu. Njeno uživanje naj bi vplivalo tudi na zmanjšanje koncentracije holesterola v krvi. Strokovnjaki svetujejo uživanje artičoke zlasti po zelo mastnem obroku. Artičoka uspešno odpravlja napihnjenost, občutek sitosti oziroma polnosti, spahovanje, bolečine v zgornjem delu trebuha, slabost in siljenje na bruhanje. Pri pripravi čaja se odločimo za poparek ali prevretek: žlico nasekljanih listov artičoke prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo, pustimo stati petnajst minut, nato precedimo. Ali pa enako količino listov prevremo v čaši vode. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico pol ure pred jedjo.

Mrzličnik

Kljub temu da o navadnem mrzličniku (Menyanthes trifoliata) dandanes ne slišimo ravno pogosto, so ga močno čislali že naši predniki, o čemer priča cela paleta imen, ki so mu jih nadeli – grenka detelja, ščavnica, cupalica, stremen, mrzlični koren – če omenimo le nekatera. Dobro znano je delovanje njegove grenke substance. Mrzličnik se pogosto skriva v čajnih mešanicah in čajih zoper želodčne in težave s prebavo, ki jih dobimo v lekarni. Čaj pripravimo kot zavretek: žličko posušenih listov prelijemo s skodelico mrzle vode in zavremo. Pametno storimo, če mrzličniku dodamo še poprovo meto (Mentha piperita), saj na ta način dobimo še boljši pomirjevalni čaj za želodec in črevesje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 3. julij 2017 / 10:50

Kam na dopust?

Z zaključkom pouka je nastopil čas poletnih dopustov. Slovenci oddih tradicionalno preživljamo na obali, v gorah ali pa drugih izletih. Poleg tega, kje bodo letos dopustovali, smo mimoidoč...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Juha, žar in sladoled Slovencem najbolj dišijo

Inštitut Marketagent.com je s spletno raziskavo na vzorcu pesto aktivnih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 leti proučeval, kakšno hrano imajo Slovenci najraje. Najljubša predjed Slove...

GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Matjaževa Štefka

Eni jo poimenujejo mleta pečenka, največ jo poznajo pod imenom pečenka Štefani, kranjskega kuharja Matjaža Erzarja pa smo ujeli ravno pri pripravi njegove "Štefke", kakor je smeje ljubkovalno poimenov...

GG Plus / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Letos okušali vina vinarja Rodice

Že drugo leto zapored je skupina krvodajalcev z Gorenjskega (z Golnika) obiskala transfuzijsko postajo v Izoli in darovala kri. Prvič jih je bilo v skupini sedem, sedaj že več kot trideset. Tako...

Bled / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Osemdeset let najimenitnejšega blejskega hotela

Domačinka Jula Molnar je leta 1919 kupila hotel Luisenbad in ga leta 1922 preimenovala v Toplice. Po prenovi je bil novi Grand hotel Toplice odprt leta 1931.

Zanimivosti / četrtek, 14. april 2011 / 07:00

Anketa: Podružnične šole polne prednosti

Društvo učiteljev podružničnih šol je v Motniku konec tedna pripravilo strokovni posvet na temo Gibanje je jezik otrok, mi pa smo nekaj učiteljic vprašali, kakšne so prednosti in slabosti dela v teh m...