Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji v Radovljici obravnavalo problematiko popisovanja škod po naravnih ujmah in nesrečah.

Država nalaga, občine izvajajo in plačujejo

Na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami in ujmami bo treba vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico.

Radovljica – Čeprav Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami načeloma opredeljuje, da je ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, v pristojnosti države, pa v primeru takšnih nesreč delo na terenu dejansko izvajajo občinske komisije. Država jim za delo ne zagotavlja nobenih finančnih sredstev, kar je po mnenju predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki se je na redni seji v sredo zbralo v Radovljici, krivično.

»Država predpisuje, mi izvajamo, finančne posledice pa so v večini primerov na plečih občin,« je situacijo, s katero se ob naravnih nesrečah soočajo občine, orisal radovljiški župan Ciril Globočnik. Posebej kritično je stanje na področju kmetijstva, kjer se, kot je povedala Ana Jakšič z Uprave RS za zaščito in reševanje, pri popisih škod po eni strani srečujejo z nerealnimi in celo neresničnimi ocenami komisij, po drugi strani pa z nerealnimi pričakovanji prizadetih, da prihod komisije avtomatično pomeni tudi povrnitev škode.

Predsedstvo skupnosti občin Slovenije je zato najprej oblikovalo predlog, naj občinske komisije ne opravljajo več popisovanja škod, a jih je predstavnica Direktorata za Kmetijstvo na MKGP, sekretarka Majda Zavšek Urbančič opozorila, da je prav opravljena ocena škode bistvena za kmete, ki uveljavljajo subvencije iz okoljskih ukrepov. »Če se občine odločijo, da škode ne bodo ocenjevale, bo moral kmet prinesti sodno cenitev, sicer subvencij ne bo dobil,« je pojasnila Zavšek Urbančičeva, ki pravi, da bo treba na področju zavarovanj zaradi vse pogostejših in večjih škod vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico. Ministrstvo pa že zdaj, kot je še poudarila, s subvencijami spodbuja kmete, naj se v večji meri kot doslej odločajo za zavarovanja.

Predsedstvo SOS se je zato odločilo, da občin ne bo pozivalo k ukinjanju popisnih komisij, pristojna ministrstva pa bodo pozvali, da se s predstavniki občin čim prej sestanejo in poskušajo rešiti za občine nepravično situacijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 24. september 2007 / 07:00

Novosti s knjižnih polic

Mesec september je v gorenjskih splošnih knjižnicah mesec domoznanstva. Pod geslom Ljubo doma … knjižnice predstavljajo domoznansko gradivo, s tem pa posredno tudi ustvarjalnost v okolju, kjer delu...

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Slovesnost ob odkritju spominske plošče

Rateče – V petek so v Ratečah pripravili slovesnost, na kateri so odkrili spominsko ploščo na družinski hiši zakoncev Gorazda in Milane Koblar, kjer je bilo v letih 1990–1991 tajno skladišče orožja...

Zanimivosti / nedelja, 30. april 2017 / 18:23

Stražar

Hov hov, hov hov, hooov, hov se je oni dan oglašal štirinožec z balkona hiše zgoraj nad Jelenovim klancem v Kranju. Se je jezil nad kolono vozil, ki se ob prometni končnici vije v mesto, je mogoče...

Železniki / nedelja, 30. april 2017 / 18:19

Železniki v projektu manjših domov za starejše

Železniki – Po sklepu občinskega sveta je Občina Železniki pristopila k projektu Sistem grozd, ki temelji na ideji manjših domov, gerontoloških centrov v lokalni skupnosti s kapaciteto do 60 mest s...

GG Plus / nedelja, 30. april 2017 / 18:18

Kranjska čbelica in črkarska pravda

Dne 30. aprila 1830 je izšel prvi zvezek Kranjske čbelice, ki je bila prvi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom. Z zamislijo zanjo se je lotil skrip­tor (knjižničar) licejs...

Radovljica / nedelja, 30. april 2017 / 18:15

Seawayevo premoženje so prodali

Prostore na Zgoši in na Bledu je skupaj s stroji in štirimi kalupi za izdelovanje bark za 5,2 milijona evrov kupil ruski poslovnež Vladimir Zinčenko, ki je že pred dobrim letom in pol uspešno zagnal p...