Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji v Radovljici obravnavalo problematiko popisovanja škod po naravnih ujmah in nesrečah.

Država nalaga, občine izvajajo in plačujejo

Na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami in ujmami bo treba vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico.

Radovljica – Čeprav Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami načeloma opredeljuje, da je ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, v pristojnosti države, pa v primeru takšnih nesreč delo na terenu dejansko izvajajo občinske komisije. Država jim za delo ne zagotavlja nobenih finančnih sredstev, kar je po mnenju predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki se je na redni seji v sredo zbralo v Radovljici, krivično.

»Država predpisuje, mi izvajamo, finančne posledice pa so v večini primerov na plečih občin,« je situacijo, s katero se ob naravnih nesrečah soočajo občine, orisal radovljiški župan Ciril Globočnik. Posebej kritično je stanje na področju kmetijstva, kjer se, kot je povedala Ana Jakšič z Uprave RS za zaščito in reševanje, pri popisih škod po eni strani srečujejo z nerealnimi in celo neresničnimi ocenami komisij, po drugi strani pa z nerealnimi pričakovanji prizadetih, da prihod komisije avtomatično pomeni tudi povrnitev škode.

Predsedstvo skupnosti občin Slovenije je zato najprej oblikovalo predlog, naj občinske komisije ne opravljajo več popisovanja škod, a jih je predstavnica Direktorata za Kmetijstvo na MKGP, sekretarka Majda Zavšek Urbančič opozorila, da je prav opravljena ocena škode bistvena za kmete, ki uveljavljajo subvencije iz okoljskih ukrepov. »Če se občine odločijo, da škode ne bodo ocenjevale, bo moral kmet prinesti sodno cenitev, sicer subvencij ne bo dobil,« je pojasnila Zavšek Urbančičeva, ki pravi, da bo treba na področju zavarovanj zaradi vse pogostejših in večjih škod vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico. Ministrstvo pa že zdaj, kot je še poudarila, s subvencijami spodbuja kmete, naj se v večji meri kot doslej odločajo za zavarovanja.

Predsedstvo SOS se je zato odločilo, da občin ne bo pozivalo k ukinjanju popisnih komisij, pristojna ministrstva pa bodo pozvali, da se s predstavniki občin čim prej sestanejo in poskušajo rešiti za občine nepravično situacijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 26. julij 2011 / 07:00

V zraku preveč drobnih delcev

Kranj je eno od sedmih območij v Sloveniji, kjer je zunanji zrak prekomerno onesnažen z drobnimi delci, kar lahko vpliva na bolezni dihal ter srca in ožilja.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...