Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji v Radovljici obravnavalo problematiko popisovanja škod po naravnih ujmah in nesrečah.

Država nalaga, občine izvajajo in plačujejo

Na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami in ujmami bo treba vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico.

Radovljica – Čeprav Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami načeloma opredeljuje, da je ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, v pristojnosti države, pa v primeru takšnih nesreč delo na terenu dejansko izvajajo občinske komisije. Država jim za delo ne zagotavlja nobenih finančnih sredstev, kar je po mnenju predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki se je na redni seji v sredo zbralo v Radovljici, krivično.

»Država predpisuje, mi izvajamo, finančne posledice pa so v večini primerov na plečih občin,« je situacijo, s katero se ob naravnih nesrečah soočajo občine, orisal radovljiški župan Ciril Globočnik. Posebej kritično je stanje na področju kmetijstva, kjer se, kot je povedala Ana Jakšič z Uprave RS za zaščito in reševanje, pri popisih škod po eni strani srečujejo z nerealnimi in celo neresničnimi ocenami komisij, po drugi strani pa z nerealnimi pričakovanji prizadetih, da prihod komisije avtomatično pomeni tudi povrnitev škode.

Predsedstvo skupnosti občin Slovenije je zato najprej oblikovalo predlog, naj občinske komisije ne opravljajo več popisovanja škod, a jih je predstavnica Direktorata za Kmetijstvo na MKGP, sekretarka Majda Zavšek Urbančič opozorila, da je prav opravljena ocena škode bistvena za kmete, ki uveljavljajo subvencije iz okoljskih ukrepov. »Če se občine odločijo, da škode ne bodo ocenjevale, bo moral kmet prinesti sodno cenitev, sicer subvencij ne bo dobil,« je pojasnila Zavšek Urbančičeva, ki pravi, da bo treba na področju zavarovanj zaradi vse pogostejših in večjih škod vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico. Ministrstvo pa že zdaj, kot je še poudarila, s subvencijami spodbuja kmete, naj se v večji meri kot doslej odločajo za zavarovanja.

Predsedstvo SOS se je zato odločilo, da občin ne bo pozivalo k ukinjanju popisnih komisij, pristojna ministrstva pa bodo pozvali, da se s predstavniki občin čim prej sestanejo in poskušajo rešiti za občine nepravično situacijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 16. februar 2016 / 12:06

Več smeha in potovanj vase

Tradicionalno srečanje z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci, na katero so nas letos že sedmič po vrsti povabili v pesniškem duhu naslova Shod muz na kranjskem Parnasi, se je v Kranju dobro prijelo in...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 26. april 2020 / 20:05

Umetniki smo vajeni samoizolacije

Akademska slikarka Suzana Brborović iz Kranja že šesto leto živi in ustvarja v Leipzigu, kjer se je ustalila tako v umetniškem kot družinskem smislu.

Kronika / nedelja, 26. april 2020 / 20:03

Mopedistu izsilil prednost

Golnik – Policisti so v torek obravnavali prometni nesreči s hujšimi poškodbami. V peško, ki je nepravilno hodila, je pri Golniku trčil kolesar, mopedistu pa je v Lescah voznik avtomobila na križiš...

GG Plus / nedelja, 26. april 2020 / 15:31

Lunin koledar

»Rudi Šeligo je bil dedec, kot poreče ljudstvo. / Obraz kot izklesan v kamen, z gubami razbrazdan, / izraz kot nož nabrušen, a zglajen od znotraj, s čustvom, // preveč bolečim, da bi ga razkazoval....

Nasveti / nedelja, 26. april 2020 / 15:29

Tedenski horoskop

Oven (21. 3.–21. 4.)

GG Plus / nedelja, 26. april 2020 / 15:27

Gamsova župca

Upokojeni kriminalist Boris Žagar je mlada leta preživel v Kranju, sedaj živi v Bohinju. Ljubezen do Bohinja je povzel po očetu, ki mu je še kot otroku približal bohinjsko idilo, ki pa jo je kasneje s...