Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je na seji v Radovljici obravnavalo problematiko popisovanja škod po naravnih ujmah in nesrečah.

Država nalaga, občine izvajajo in plačujejo

Na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami in ujmami bo treba vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico.

Radovljica – Čeprav Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami načeloma opredeljuje, da je ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, v pristojnosti države, pa v primeru takšnih nesreč delo na terenu dejansko izvajajo občinske komisije. Država jim za delo ne zagotavlja nobenih finančnih sredstev, kar je po mnenju predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki se je na redni seji v sredo zbralo v Radovljici, krivično.

»Država predpisuje, mi izvajamo, finančne posledice pa so v večini primerov na plečih občin,« je situacijo, s katero se ob naravnih nesrečah soočajo občine, orisal radovljiški župan Ciril Globočnik. Posebej kritično je stanje na področju kmetijstva, kjer se, kot je povedala Ana Jakšič z Uprave RS za zaščito in reševanje, pri popisih škod po eni strani srečujejo z nerealnimi in celo neresničnimi ocenami komisij, po drugi strani pa z nerealnimi pričakovanji prizadetih, da prihod komisije avtomatično pomeni tudi povrnitev škode.

Predsedstvo skupnosti občin Slovenije je zato najprej oblikovalo predlog, naj občinske komisije ne opravljajo več popisovanja škod, a jih je predstavnica Direktorata za Kmetijstvo na MKGP, sekretarka Majda Zavšek Urbančič opozorila, da je prav opravljena ocena škode bistvena za kmete, ki uveljavljajo subvencije iz okoljskih ukrepov. »Če se občine odločijo, da škode ne bodo ocenjevale, bo moral kmet prinesti sodno cenitev, sicer subvencij ne bo dobil,« je pojasnila Zavšek Urbančičeva, ki pravi, da bo treba na področju zavarovanj zaradi vse pogostejših in večjih škod vzpostaviti nov sistem, v katerem bo tveganje razporejeno med kmeta, državo in zavarovalnico. Ministrstvo pa že zdaj, kot je še poudarila, s subvencijami spodbuja kmete, naj se v večji meri kot doslej odločajo za zavarovanja.

Predsedstvo SOS se je zato odločilo, da občin ne bo pozivalo k ukinjanju popisnih komisij, pristojna ministrstva pa bodo pozvali, da se s predstavniki občin čim prej sestanejo in poskušajo rešiti za občine nepravično situacijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / sreda, 30. oktober 2013 / 12:18

Zima bo prišla

Tako kot vsako leto ob tem času tudi tokrat opozarjamo na zimo, na zimske vozne razmere, za zimo pripravljene avtomobile. Zdaj že vsi vemo, da morajo naši avtomobili od 15. novembra do 15. marca obvez...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...