Spomin na arhitekta Vurnika

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / torek, 12. april 2011 / 06:00

Radovljiška rodbina Vurnik je povezana z Brezjami. Tudi arhitekt Ivan Vurnik, ki je umrl pred štiridesetimi leti.

Brezje - V petek, 8. aprila, je minilo štirideset let od smrti znamenitega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika, ki je skupaj z Jožetom Plečnikom in Maksom Fabianijem sestavljal vrh slovenske arhitekture v 20. stoletju in je bil zaslužen za šolanje številnih slovenskih arhitektov. Izhaja iz Vurnikove družine kamnosekov, kiparjev, restavratorjev in ljubiteljev umetnosti, ki je prišla po zaslugi Janeza Vurnika starejšega (1819-1899) k Žgajnarju v Radovljico iz Stare Oselice. Njegovo delo je nadaljeval Janez Vurnik mlajši (1849-1911), deloma pa tudi njegov sin Ivan (1884-1971), ki pa ga je prevzela arhitektura. Vurnikovi so sloveli po bogati strokovni knjižnici, ki jo sedaj hrani Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Da so se frančiškani na Brezjah v petek, 8. aprila, na 40. obletnico arhitektove smrti, z akademijo spomnili rodbine Vurnik, ni naključje. Ivanov stari oče in oče sta sodelovala pri gradnji sedanje bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, še posebej pa spominjajo nanju oltarji. Glavni je zaradi svoje izvirnosti med najlepšimi v Sloveniji. Ivan pa je načrtoval opremljanje cerkvenega pročelja. Ustvarjalnost Vurnikove rodbine, še posebej Ivana, je predstavil umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik. Spomnil je na njegove izvirne arhitekturne stvaritve, kot so poslopje bolnišnice na Golniku in stavba zadružne banke ter Sokolski dom v Ljubljani, v Radovljici pa kopališče z za tiste čase izjemnim skakalnim stolpom, hotel Grajski dvor in oltar roženvenske Matere Božje v župnijski cerkvi. Precej njegovih načrtov, tudi za regulacijski sistem na Bledu, je ostalo neuresničenih. Z mozaično opremo pročelja Marijine bazilike na Brezjah se je Ivan Vurnik začel ukvarjati po upokojitvi, v začetku šestdesetih let, v visoki starosti. Spomine na delavnega in natančnega moža so obujale sestre iz reda šolskih sester Darinka, Pavla, Rafaela in Leonela, ki so mu pomagale pri izdelovanju mozaikov za pročelje brezjanske bazilike, in Janez Potočnik z Brezij, ki je arhitekta vozil iz Radovljice, kjer je stanoval, na Brezje in nazaj. Sestra Leonela je povedala, da do konca življenja ne bo pozabila trenutka, ko je šla po opravkih v klet arhitektove hiše in tam našla črno krsto! To je bila krsta, v kateri so ga pokopali. Pred akademijo je bila v baziliki maša, ki jo je daroval pater Silvin Krajnc, spominski večer pa sta s kulturnim programom obogatili sopranistka Vladka Oršanić in pianistka Vlasta Doležal Rus.