Kronika tedna

Načrtovali umor sodelavke

Na mariborskem sodišču so začeli soditi mladima podjetnikoma, 24-letnemu Mitji Bohaku in dve leti mlajšemu Josipu Juhasu, ki naj bi zaradi koristoljubja načrtovala umor sodelavke, za kar jima grozi najmanj petnajst let zapora, poročajo mediji. Obtožena sta vodila podjetje za spletno oblikovanje Eweb, ki se je znašlo v finančnih težavah, zato naj bi se Bohak domislil nenavadne zvijače, s katero naj bi se finančno opomogla. Njun sodelavec, 23-letni Rok Kološa, naj bi se prek Facebooka s poročenimi in zaposlenimi ženskami dogovoril za spolne odnose, te pa naj bi skrivaj posneli. S posnetki so menda svoje žrtve izsiljevali in zahtevali od 1500 do deset tisoč evrov plačila. Ko so jih policisti decembra lani prijeli, so od Kološe izvedeli še bolj strašljivo zgodbo. Obtožena naj bi namreč od njega zahtevala, da umori sodelavko, ki jo je Bohak predhodno življenjsko zavaroval za milijon evrov, ki bi jih v primeru nezgodne smrti prejelo podjetje Eweb. Kološa bi tako moral dekle zvabiti v gozd in jo zabosti, njena oblačila pa zažgati. Kološa peklenskega načrta ni želel uresničiti kljub domnevni grožnji Juhasa, da ga bo umoril, če bo naredil kaj narobe. Tako Bohak kot Juhas sta načrtovanje umora zanikala, Kološevo zgodbo pa označila za izmišljeno.

Pretepel ga je do smrti

Mariborsko sodišče je na enotno kazen osem let in osem mesecev zapora obsodilo 40-letnega Dušana Germiča, ker je oktobra lani do smrti pretepel 74-letnega prijatelja Franca Križana, ki ga je zasačil pri intimnem odnosu s svojo partnerko Ivico Mauko. V jezi je pretepel oba in ju hudo poškodoval, s tem da je Križan nekaj ur kasneje poškodbam podlegel. Sodišče je kazen omililo, ker je dejanje priznal in obžaloval, poleg tega pa je bila njegova zmožnost razumeti pomen dejanja delno zmanjšana.

Ceste terjale tri življenja

Minuli teden (od 28. marca do 3. aprila) so v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrle tri osebe, so sporočili z Generalne policijske uprave. Na Gorenjskem so policisti v preteklem tednu obravnavali 38 prometnih nesreč, v katerih se je 16 oseb lažje poškodovalo in ena huje, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa so pridržali štirinajst voznikov. Največ je »napihala« 34-letna voznica (1,74 mg/l). Letos je na slovenskih cestah umrlo že 26 oseb (lani v tem času 21), na gorenjskih pa pet.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 28. januar 2012 / 07:00

Najcenejše gorivo pri nas

Kranj - Mercatorjevo podjetje M-energija je v začetku tedna pri trgovskem centru na Primskovem v Kranju odprlo novozgrajeni samopostrežni bencinski servis Maxen. »S prodajo naftnih derivat...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.