Večji odstrel jelenjadi in lisic

Na Gorenjskem lovsko upravljavskem območju letos v primerjavi z lani povečujejo odstrel jelenjadi, lisic, jazbecev in sivih vran.

Kranj – Svet kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je na seji v sredo sprejel letošnji letni načrt Gorenjskega lovsko upravljavskega območja. Načrt bo dokončno potrdil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, že ob koncu marca pa je bila na Brdu javna obravnava osnutka, na kateri so upravljavci lovišč, lastniki zemljišč, občine in drugi lahko dali pripombe in mnenja. Kot je povedal Miran Hafner, vodja odseka za divjad in lovstvo v kranjskem zavodu za gozdove, z letnim načrtom povečujejo odstrel jelenjadi, lisic, jazbecev in sivih vran, pri muflonu, gamsu in divjem prašiču ga nekoliko zmanjšujejo, pri drugih vrstah divjadi pa je načrtovani odstrel približno na lanski ravni. Pri jelenjadi povečujejo odstrel s šeststo na 680 zaradi njenega vpliva na stanje gozdov oz. na stopnjo objedenosti mladih sestojev, pri lisici s 1400 na 1500 zaradi preprečevanja kužnih bolezni, pri jazbecu s sto na 110 tudi zaradi kužnih bolezni, pri sivi vrani, kjer gre za povečanje s 1600 na 1700, pa so razlog naraščajoče škode na kmetijskih zemljiščih. Pri muflonu in gamsu načrtujejo manjši odstrel, ker število zmanjšujejo že garje in napadi velikih zveri. Da se je zmanjšalo tudi število divjih prašičev, kažejo škode, ki so bile lani manjše kot leto prej.

Lovci so lani zelo dobro izpolnili načrt odstrela jelenjadi in lisic, odstrel muflonov je bil po oceni zavoda prenizek, boljši pa bi bil lahko tudi pri gamsih. Upravljavci lovišč so lastnikom kmetijskih zemljišč izplačali nekaj več kot 11.234 evrov odškodnine za škodo po divjadi, največ za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči. V zadnjih petih letih so bile izgube divjadi zaradi poginov, trkov z motornimi vozili, posledic košnje in iz drugih razlogov najvišje v letu 2006, po upadu v letih 2007 in 2008 pa so se predlani in lani spet nekoliko povečale. Pri srnjadi so izgube v letu 2006 predstavljale kar 48 odstotkov celotnega odvzema iz lovišča, predlani 32 odstotkov in lani 35. Za lani to konkretno pomeni 1619 srnjadi, od tega jo je na cestah končalo 803. »To pomeni tudi približno toliko poškodovanih vozil in možnosti za poškodbo najmanj toliko ljudi,« pravi Miran Hafner in poudarja, da izgube v prometu kažejo tudi na število divjadi v okolju.

Odvzem divjadi iz lovišč (ta vključuje poleg odstrela tudi izgube zaradi pogina, prometa, košnje ...) v letu 2010 in načrt za leto 2011