Mleka še ne primanjkuje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. april 2011 / 06:00

"Dokler mlekarne proizvajajo mleko v prahu in maslo za druge izdelke, ne moremo govoriti o resničnem pomanjkanju mleka, ampak morda le o določenih zamujenih tržnih priložnostih," pravi Ivanka Valjavec, predsednica Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije "Mleko krepi".

Kako gospodarska kriza vpliva na položaj mlekarstva?

»Gospodarska kriza je ena od mnogih kriz, ki smo jih v mlekarstvu preživeli. Ta kriza je vplivala predvsem na delniški kapital, ki pa ga široke množice skoraj nimajo, in na tiste, ki so ostali brezposelni.«

Kako pa vpliva na nakupovalne navade? Ali potrošniki bolj posegajo po osnovnih, cenejših mlečnih izdelkih in manj po »luksuznih«, dražjih …?

»Nakupovalne navade se v krizi skorajda ne spreminjajo, bolj se spreminjajo zaradi načina življenja, promocije ... Potrošniki so se res razvrstili v različne skupine: nekateri kupujejo le izdelke v akciji, drugim raziskovalna žilica zapoveduje nakupe novih izdelkov, tretji ne gledajo na denar in iščejo zgolj izdelke, ki so jim všečni … Se pa seveda v isti kategoriji izdelka marsikdo odloča glede na ceno.«

Ali potrošniki tudi zaradi raznih prehranskih afer v Evropi bolj posegajo po domačih mlečnih izdelkih?

»Potrošniki se na zelo zanimiv način odzivajo na prehranske afere: te jih zelo zanimajo v času poročanja medijev, potem pa nastopi »faza pozabljanja«. Slovenska živilska industrija že tradicionalno zelo skrbi za varno in zdravo hrano in se v okviru razpoložljivih znanstvenih dognanj tega drži tudi v kriznih časih. Potrošniki vse bolj spoznavajo, da nekateri izdelki, ki prepotujejo nekaj tisoč kilometrov, praktično niso pomembni za njihovo življenje in da posredno, s prevozom, povečujejo še emisije ogljikovega dioksida, zato vse bolj posegajo po domačih izdelkih. Pri mlajših generacijah je duh globalizacije močneje prisoten in večinoma kupujejo njim všečne izdelke.«

Da je konkurenca na trgu velika, se pozna tudi na trgovskih policah: ponudba in izbira je velika. Kako se v tej tekmi znajdejo slovenske mlekarne? Ali jim uspeva ohranjati tržni delež?

»Na policah je vse več različnih tujih izdelkov, zato tudi tržni delež domačih izdelkov pada. Po drugi strani tudi večje slovenske mlekarne osvajajo tuje trge, predvsem sosednje države, pojavljajo pa se celo na oddaljenih trgih, kot sta npr. Mavretanija in Koreja.«

So slovenske mlekarne konkurenčne tujim?

»V svetu je mnogo multinacionalk, ki jim slovenske mlekarne ne morejo biti konkurenčne in jim nikoli ne bodo. Je pa v svetu tudi zelo veliko srednjih in majhnih mlekarn, ki so našle svoj prostor na trgu in s katerimi se lahko primerjajo tudi slovenske. Tudi slovenski pridelovalec mleka ne more biti konkurenčen, na primer, kmetom iz vzhodne Evrope, ki imajo v posesti nekaj sto hektarjev zemlje in namolzejo tudi več kot eno transportno cisterno mleka na dan (25 tisoč litrov).«

Slovenske mlekarne so za zdaj še v domačih lastniških rokah. Ali bo tako tudi ostalo? Je domače lastništvo lahko prednost?

»Kot vemo, finančni vlagatelji prodajajo delež največje mlekarne. Kaj se bo zgodilo, je zgolj ugibanje. Domače lastništvo je lahko prednost zgolj, če se ne gremo brutalnega kapitalizma. Prepričana pa sem, da bomo sami vedno bolje poskrbeli zase kot tujci za nas.«

Je še aktualno povezovanje mlekarn?

»Hja, faza zamrznjenja!«

Je res, da v Evropski uniji občasno primanjkuje mleka? Ali to občutijo že tudi slovenske mlekarne?

»Zgodba o pomanjkanju mleka je zanimiva. Po padcu cen pred dvema letoma se je količina pridelave mleka res nekoliko zmanjšala, vendar to pomanjkanje, o katerem sprašujete, izhaja iz tega, ker se zimski sezonski padec pridelane količine mleka (tudi do 30 odstotkov) ne ujema s potrošnikovimi potrebami. Decembra, ko je pridelava mleka najmanjša, potrošniki kupujejo največ mleka in izdelkov, poleti pa je obratno. Dokler mlekarne proizvajajo mleko v prahu in maslo za druge izdelke, ne moremo govoriti o resničnem pomanjkanju mleka, ampak morda le o določenih zamujenih tržnih priložnostih. Mleko ima pravzaprav še eno »napako«: predelati ga je treba v enem ali dveh dneh.«

Je ob pomanjkanju mleka pričakovati, da se bo odkupna cena mleka še zviševala?

»Če bo pomanjkanje resno, se bo cena zagotovo zviševala, še dolgo pa ne bo doseženo tako gibanje cen kot pri nafti. Zanimivo je tudi, da na ceno mleka v svetu pomembno vpliva cena v Novi Zelandiji. Ta vpliv čutimo tudi pri nas.«

Cena očitno igra pomembno vlogo. Prav zaradi cene se dogaja, da slovensko mleko »potuje« tudi v Italijo in da ga slovenske mlekarne kupujejo v tujini. Ali ni to dobro za prevoznike in slabo za potrošnike?

»Globalizacija je dosegla tudi nas, a na potrošnike ne vpliva, saj slovenske mlekarne za slovenski trg uporabljajo le domače mleko. Ker je na policah tudi mnogo izdelkov iz tujine, ima potrošnik široko izbiro in lahko kupuje glede na svoje potrebe. Lokalno zapiranje trga tako pri surovini kot izdelkih bi prineslo dobre in slabe stvari.«

Minister Židan se zavzema za pravičnejša cenovna razmerja v prehranski »verigi«. Ali mlekarstvo v tej »verigi« dobi pravičen del?

»Težko vprašanje! Res bi kazalo urediti razmerja v »verigi«. Ob racionalni proizvodnji bi vsak člen moral imeti pokrite svoje stroške, da bi tako lahko še naprej deloval na trgu.«

Po letu 2015 v Evropski uniji ne bo več kvot. Kako bo to vplivalo na prirejo (in posledično na predelavo) mleka v Sloveniji? Bo »alpsko mleko« lahko cenovno konkurenčno mleku iz držav z bistveno ugodnejšimi naravnimi pogoji?

»Pričakujemo, da se bo količina pridelanega mleka povečala. Naši kmetje ne bodo nikoli konkurenčni kmetom iz dežel, ki imajo boljše naravne razmere, bodo pa morali biti konkurenčen kmetom iz »alpskega predela« Evrope. Upam tudi, da bo skupna kmetijska politika primerno poskrbela za izravnavo cen oz. pokrivanja stroškov. Ne nazadnje pa bo za ravnotežje cen še najbolj poskrbel potrošnik.«