Kebab in Jufka iz Guantanama

Besedilo: Mali brat, Fotomontaža: Ju Wan
Kategorija: Humor / ponedeljek, 21. marec 2011 / 06:00

Medtem ko so v slovenski javnosti mnenja glede ameriške ugodne ponudbe, da bi se dva zapornika iz Guantanama naselila v naši državi, še vedno različna, sta oba kandidata včeraj že obiskala naš državni zbor.

»Ja, Marija pomagaj, kruce fiks, krista pana eva, fiks laudan, seveda sta oba dobrodošla v naši državi. Ne ozirajta se na vse te izjave naših poslancev, ki sta jih pravkar slišala v državnem zboru,« v preddverju parlamenta zapornikoma iz Guantanama, ki sta včeraj prispela v Slovenijo, ves razburjen razlaga premier Borut Pahor: »Mi smo izvoljeni, da vodimo to državo, in dokler nam je zaupan mandat za to, tudi odgovarjamo zanjo. Poleg tega še vedno velja, če jaz nekaj rečem, to potem tudi drži.« Naj se ne ozirata na nekoliko drugačna mnenja poslancev iz opozicije, češ naj gresta na Nizozemsko igrat fuzbal, če imata že oranžne drese, ali pa naj ju kot vratarja zaposlijo v stranki Zares, in spet bodo prihranili za obleke, ker jih že imata, nekdo iz vrst SNS je celo izjavil, da se lahko skrijeta med pomaranče, pa jih niti opazil ne bo nihče.

»Kako pa drugače, fanta, kakšen je vajin prvi vtis o Sloveniji?« jih je povprašal še Pahorjev Borut. »Let introdus majself (naj se predstav'm), j'st sem Khaled Al Kebab, tole je pa moj prjatu Ismail Al Jufka. On zna samo arabsko, a ne Jufka?«

»Salama lejkum, merhaba Burj al Arab, kalif, Bahrain, Ali Baba, Salama lejkum,« je takoj v arabščini odgovoril Jufka, nadaljeval pa je Kebab: »Vprašali ste me, kakšen vtis sva dobila o Sloveniji. Moram reči, da je kar v redu, samo mraz je ko prasica. Tega res nisva vedela, ko sva za najino novo domovino obkrožila Slovenijo. Za to državo sploh še nikoli nisva slišala, enostavno sva na računalniku v Google brskalniku vtipkala svoji imeni Kebab in Jufka, in glej ga zlomka, ven je vrglo kup nekih kebabov in jufk po različnih mestih po Sloveniji. Očitno sta to zelo pogosti imeni tukaj. Bova najdla svoje soimenjake.«

Povedala sta še to, da jima je vseeno, v katerem mestu bosta živela, važno je, da so to Jesenice. Da bi rada igrala hokej, hodila v gore, zelo ju zanima Slovenski planinski muzej v Mojstrani, da sta že slišala, da je na Jesenicama odličen teater Čefurjev oder, navdušena sta na slovenskim zborovskim petjem ...