Dvakratna zaušnica geodetom

Tako informacijski pooblaščenec kot računsko sodišče menita, da Geodetska uprava RS del podatkov objavlja neustavno oziroma nesmotrno. Direktor Aleš Seliškar neustavnost in nepravilnosti zanika.

Ljubljana – Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je na Ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o evidentiranju nepremičnin, saj meni, da je protiustaven v delu, ko določa javnost imen, priimkov, letnic rojstva in naslovov lastnikov nepremičnin iz zemljiškega katastra in katastra stavb. »Podatki so zaradi varnosti pravnega prometa javni v zemljiški knjigi, do njih se dostopa s parcelno številko. Ni pa nobenega razloga, da omogočamo enostaven dostop do teh podatkov skozi portal e-prostor.gov.si,« pojasnjuje pooblaščenka. Meni, da so geodeti obšli odločbo ustavnega sodišča, ki je leta 2007 razveljavilo del zakona, ki določa javnost registra nepremičnin v delu, ki se nanaša na podatke o fizičnih osebah.

Podatki javni po zakonu

»Informacijski pooblaščenec meni, da je Geodetska uprava z enotnim portalom Prostor de facto vzpostavila protiustavno stanje, mi pa menimo, da pri tej oceni dejanskega stanja ni ustrezno interpretiral,« pravi direktor Aleš Seliškar. Zakon o evidentiranju nepremičnin določa, da so zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot javne evidence. Vsakdo lahko pridobi podatke iz teh evidenc o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb, pri čemer lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. »Te podatke lahko na e-prostor.gov.si pridobi vsak, vendar le podatke iz zemljiškega katastra in katastra stavb, iz registra nepremičnin pa ne, ker to ni dopustno po odločbi Ustavnega sodišča,« pojasnjuje direktor. Meni, da je obdelava osebnih podatkov na način, ko mora uporabnik portala pridobiti podatke na podlagi poznavanja nepremičnine (številka parcele, stavbe, dela stavbe, naslova), nikakor pa ne obratno, torej iskanje po imenu in priimku, zakonita in ima podlago v zakonu.

Nesmotrnost evidentiranja nepremičnin

Seliškarju oziroma GURS-u pa nesmotrnost evidentiranja nepremičnin očita tudi Računsko sodišče. Ugotovili so, da je okoljsko ministrstvo določilo jasen (in merljiv) cilj vzpostavitve registra nepremičnin, pri načrtovanju, spremljanju, nadzoru in sprejemanju ustreznih korektivnih ukrepov pa ni bilo učinkovito. »Geodetska uprava je presegla načrtovan časovni okvir za 62,7 odstotka, za popisovalce so porabili za 53 odstotkov več od načrtovanega, za financiranje registra od leta 2006 do 2009 pa so porabili 15,8 milijona evrov ali 56 odstotkov več od zadnjega načrta geodetske uprave oziroma za 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva,« so ugotovitve računskih sodnikov.

Vzpostavitev registra nepremičnin sicer ocenjujejo za uspešno, čeprav obstaja tveganje, da niso bile evidentirane vse nepremičnine, da niso obvladovali tveganj o točnosti in natančnosti podatkov o nepremičninah, da podatki niso niti ne bodo ažurni. »V registru ni 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, hkrati pa je evidentiranih pet podatkov brez pravne podlage. Kar 15,4 odstotka zapisov o lastnikih je napačnih, 77.808 nepremičninam ali 1,3 odstotka vseh pa ni mogoče pripisati vrednosti,« še menijo na računskem sodišču.

Seliškar: delo dobro opravili

»Čeprav smo Računskemu sodišču pojasnili, da smo v osnovni investicijski dokumentaciji skoraj pravilno (14 milijonov namesto 15 milijonov evrov) ocenili vrednost projekta, da pa smo se morali kasneje prilagoditi proračunskim omejitvam in zato tudi formalno znižati predvidena sredstva v programu dela, tega pojasnila ni upošteval. Po formalnih dokumentih so njegove ocene prave, po upoštevanju vseh okoliščin pa ne odražajo dejanskega stanja,« odgovarja prvi geodet Aleš Seliškar. Priznava, da 17 podatkov nimajo evidentiranih, saj gre za podatke, ki jih ne zbirajo za vse nepremičnine, in poda primer podatka: ali ima hlev stranišče in kopalnico. »Taki podatki niso smiselni. Računsko sodišče zgolj bere zakon, smiselnosti ne upošteva,« pojasnjuje direktor.

Tako se razhajajo tudi pri interpretaciji napačnih podatkov. Računsko sodišče je med napačne štelo vse zapise, ki nimajo prave matične številke. »Kakšno je natančno število nepremičnin, za katere bomo izračunali vrednost, pa lastnika dejansko ne poznamo, bomo lahko objavili po obdelavi podatkov. Trenutno vemo le, da so lastniki za 221.471 nepremičnin v postopku obveščanja spremenili podatke o lastništvu,« pojasnjuje Seliškar in obljublja izpeljavo ukrepov, ki jih zahteva računsko sodišče.