Vse več mladih čebelarjev

"Povprečna starost gorenjskih čebelarjev je še vedno visoka, a se znižuje, saj je za čebelarstvo vse več zanimanja med mladimi," ugotavlja Drago Karl Kotnik, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske.

Kakšna je bila lanska čebelarska letina?

»Bera medu je bila povprečna. Bogata je bila z gozdnim medom, manj pa je bila akacijevega, kostanjevega in cvetličnega medu.«

Bodo v letošnji zimi velike izgube čebeljih družin?

»Za zdaj kaže zelo dobro, izgube ne bodo velike, natančno se bo to pokazalo spomladi. Boljše zdravje čebel je tudi posledica zdravljenja, država brezplačno prispeva zdravila za zatiranje varoze, čebelarji imajo pri zdravilih tudi več izbire.«

Pričakujete morebitne izgube spomladi ob cvetenju?

»Čebelarji občutimo, da je država zaostrila uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Že lani ni bilo večjih zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi in tudi letos jih ne pričakujemo.«

Država je torej prisluhnila čebelarjem …

»Čebelarstvo je v vzponu. Ljudje vse bolj spoznavajo, kako pomemben del naravnega okolja so čebele, pa tudi država se obnaša drugače in za čebelarstvo namenja več denarja, kot ga je nekdaj.«

Je kranjska čebela kljub temu še vedno ogrožena?

»Vsekakor! Najbolj jo ogroža onesnaženost okolja.«

Je domači med ob »poplavi« medu v hipermarketih težko prodati?

»S prodajo nimamo težav, kakovosten med in medene izdelke lahko spravimo v promet, tudi cena medu se je v primerjavi s prejšnjimi leti zvišala. Večina čebelarjev prodaja med v lastni režiji, računamo pa, da bomo v prihodnje morebitne presežke lahko prodali v novem čebelarskem centru v Lescah, kjer bo tudi polnilnica medu.«

Bo center pomembna pridobitev za čebelarje?

»Center bo pomembno izobraževalno središče, čebelarji pa bodi lahko tam kupovali tudi material in pripomočke, ki jih potrebujejo pri čebelarjenju.«

Lani ste začeli uresničevati triletni projekt čezmejnega sodelovanja s precej učenim imenom Apis melifera carnica bioindikator in promotor biodiverzitete okolja …

»Vodilni partner v projektu je Razvojna agencija Sora iz Škofje Loke, na slovenski strani so partnerji biotehniška fakulteta, zavod za ohranjanje narave, Biotehniški center Naklo in Čebelarska zveza Gorenjske, sodelujejo pa še partnerji iz Avstrije. Glavni cilj projekta je ohranjanje narave in biotske raznolikosti ter s pomočjo čebel ugotoviti, koliko je onesnažena narava. Čebelarska zveza bo v okviru projekta izdala knjigo za mentorje in čebelarje in ponudila osnovnim šolam posaditev medovitih rastlin ter izdajo zloženke o teh rastlinah, čebelarska društva pa bodo organizirala različna predavanja.«

Je čebelarska zveza »gorenjska« ali le »medobčinska«?

»V zvezo je včlanjenih osemnajst čebelarskih društev s skupno sedemsto čebelarji. Že od vsega začetka nista vključeni čebelarski društvi Kranj in Kranjska Gora.«

Prevladujejo v društvih starejši čebelarji?

»Povprečna starost gorenjskih čebelarjev je še vedno visoka, vendar se znižuje. Za čebelarstvo je zadnja leta vse več zanimanja med mladimi, začetni tečaj, ki trenutno poteka, obiskuje 65 tečajnikov, med katerimi je največ mladih. K temu je pripomogel tudi državni ukrep: lani je država začetnikom pomagala s petsto evri podpore, letos ta znaša tisoč evrov.«