Ko nas strese stres

Besedilo: Erika Povšnar, višja medicinska sestra, univ. dipl. pedagoginja, vodja Zdravstveno vzgojnega centra v ZD Kranj
Kategorija: GG Plus / torek, 15. marec 2011 / 06:00

V okviru četrtkovega dneva odprtih vrat Diabetološkega centra Kranj je imela predavanje Erika Povšnar na temo Kako uspešno premagati stres ali ga obrniti sebi v prid kot izziv.

»Stres je univerzalna izkušnja človeka. Poznamo dve vrsti stresa. Pozitiven eustres, ki je koristen in je normalno, pričakovano odzivanje. Spodbudi našo aktivnost, ustvarjalnost. Povzroča vznemirjenje, hkrati pa nam predstavlja izziv. Drugi, negativni distres je škodljiv, uničevalen, nekoristen. Predstavlja grožnjo, ki jo spremljata telesna in duševna simptomatika. Distres in z njim povezane težave nastanejo, ko je stresorjev preveč, so prepogosti in predolgo trajajo. Stresor imenujemo vsako stvar, dogodek, osebo, ki nas ogrožajo. Nikakor ni nujno, da nas resnično ogrožajo, dovolj je, da jih ljudje kot ogrožajoče doživljamo in zaznamo. Za preventivo je pomemben zdrav življenjski slog. Da gojimo dobre medsebojne odnose, najdemo čas za sprostitev, za različne dejavnosti, ki nas krepijo - od tega, da preberemo dobro knjigo, gremo na sprehod, …, do primerno zaključenega dneva. Znani antropolog prof. Ramovš pogosto poudari, kako pomembno je, da se z zaključkom dneva spomnimo na vse dobro, kar se nam je zgodilo in smo prejeli preko dneva. Se zahvalimo za preživeti dan.

Znaki, simptomi distresa se dogajajo na našem miselnem nivoju (tega ne zmorem, to je grozno, kar se mi dogaja, vsi name pritiskajo, zmešalo se mi bo, vsega je preveč), na telesnem nivoju (potne mrzle ali vroče dlani, glavoboli, …) na vedenjskem nivoju (pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, težave s spanjem, pozornostjo, umik) in na čustvenem nivoju (potrtost, jeza, pretirana občutljivost, razdražljivost, prepirljivost). Vplivamo lahko le na mišljenje in vedenje. Misel lahko zamenjamo z drugo, boljšo, prijaznejšo. Čustva in telo sledita temu. Nanju neposrednega vpliva nimamo. Dajmo v ospredje misli in premišljeno ravnanje in ne vedno čustev.

Posledice stresa so lahko zlorabe psiho aktivnih snovi, izgorelost, odklanjanje pomoči, anksiozne motnje, depresije, … Na telesu se posledice lahko kažejo kot prebavne motnje, glavobol, oslabljen imunski sistem, visok krvi tlak, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja, … Čustveni odziv na negativni stres lahko traja nekaj ur dni ali celo tednov. Po več kot šestih mesecih lahko preide v depresijo/anksiozne motnje, ki brez zdravljenja postanejo kronične. Zato je priporočljivo obiskati zdravnika. Zdravila stanje bistveno ter hitreje izboljšajo in ne povzročajo odvisnosti. Depresija danes postaja bolezen 21. stoletja. Povezana je z upadom zanimanja za skoraj vse dejavnosti, ki so sicer prinašale zadovoljstvo.

S stresom povezujejo tudi različne tipe osebnosti. Zelo nagnjeni k stresu so ambiciozni in zaskrbljeni tipi. Dogodki, ki povzročajo visoko stopnjo stresa, so situacije, kot so smrt partnerja, ločitev, odvzem prostosti, huda nesreča, bolezen in invalidnost, poroka. Na lestvici so še izguba službe, upokojitev in celo sprememba števila prepirov v zakonu.

Kaj lahko naredimo? Naučimo se uporabljati tehnike dihanja. Globok vdih, izdih, …, sproščanje, masaža, počitek, fizično delo … Najbolj pomembna pa je sprememba perspektive, razmišljanja. Vprašajmo se, kaj nam situacija sporoča, kaj se lahko iz tega naučimo, kaj prinaša pozitivnega? Negativno misel zamenjamo vsaj z nevtralno, če že ne s pozitivno. Predvsem pa so pomembni odnosi, odnosi z bližnjimi, domačimi, prijatelji znanci, sodelavci, … Ali smo srečni ali nesrečni je, če izključimo bolezni in slabe življenjske razmere, odvisno od kvalitete odnosov, v katerih živimo in jih ustvarjamo.

»Ljudi ne vznemirjajo stvari, marveč mnenja, ki si jih o njih ustvarijo.« Epiktet