Vesele viže pri Podobniku

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / petek, 25. februar 2011 / 06:00

Na Koroškem je bilo konec preteklega tedna več zanimivih prireditev. Dve zaslužita posebni omembi. V soboto so v Žvabeku/Schwabegg v Podjuni, v bližini Pliberka/Bleiburg na avstrijski in Libelič in Dravograda na slovenski strani proslavili 100-letnico delovanja Katoliškega prosvetnega društva Drava. V gostilni Hafner v bližnji Gornji vasi/Oberdorf je bilo slovesno in veselo. Slavnostni govornik je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, med gosti pa je bil tudi slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Društvu je v Žvabeku in v okoliških krajih uspelo ohraniti slovensko besedo, v bližnji Suhi/Neuhaus pa deluje na Koroškem in v širši Avstriji znani pevski oktet Suha.

V nedeljo popoldne pa so vesele viže napolnile gostilno Podobnik v Beli/Vellach pred Železno Kaplo/Eisenkappel. Alpski klub Obir, ki na območju Železna Kaple, Obirskega in Kort skrbi za oživljanje starih običajev in navad, pa tudi glasbe in pesmi, je priredil že 21. mednarodno srečanje harmonikarjev, ki so se jim pridružili tudi orgličarji. V gostilni, kjer skoraj ni bilo mogoče najti praznega sedeža, je igralo nad 70 harmonikarjev. Med nastopajočimi so bili tudi Slovenci iz Slovenije. Rok Švab, vodja znanega ansambla Modrijani, je pripeljal v Belo svojo harmonikarsko skupino, iz Škofje Loke in iz Poljanske doline pa so prišli na Koroško Poljanski orgličarji, pevska skupina Planinca in ansambel Koprivnik, ki igra stare, vendar že skoraj pozabljene pesmi. Prireditev sta izvrstno vodila Rudi Mak, predsednik Alpskega kluba Obir, in župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik, ki je tudi sam veseljak in odličen pevec, član kvinteta Bratje Smrtnik, ki ni zdržal, da pri nekaterih pesmih tudi sam ne bi pomagal s svojim glasom.

Osrednji februarski dogodek, povezan s Slovenci, pa je začetek pogajanj med zvezno in deželno vlado ter zastopniki Slovencev o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov in rešitvi drugih, predvsem finančnih težav Slovencev na Koroškem. Vsi napovedujejo uspešno nadaljevanje. Propad dogovora o tablah in reševanju drugih problemov bi bil lahko usoden. To bi bila »prava odstranitev moje vasi«, kot je v svojem romanu zapisal Florijan Lipuš.