Pokrajine kot škofije

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / sreda, 16. februar 2011 / 06:00

Zaradi predloga ministrice za lokalno samoupravo, ki ga je prejšnji teden predstavila slovenskim županom na Brdu, je spet oživela razprava o pokrajinah.

Kranj – Predlog je sprožil velik odziv, ogorčeni so zlasti na Gorenjskem. V vladni službi za lokalno samoupravo sedaj pojasnjujejo, da gre pri idejnem predlogu regionalizacije Slovenije na šest pokrajin, kiga je ministrica Duša Trobec Bučan predstavila na srečanju z župani na Brdu, zgolj za politično izhodišče za nadaljnjo razpravo. Za sprejem zakona o pokrajinah je potrebna dvetretjinska večina v državnem zboru, zato so se odločili, da bodo začeli iskati politični konsenz. Gre torej za idejni osnutek, ki služi kot izhodišče za usklajevanje stališč s poslanskimi skupinami. »S predlogom ne nadomeščamo dosedanjih strokovnih predlogov in z njimi strokovno ne polemiziramo. Zaključki Strateškega sveta za regionalizacijo in decentralizacijo Slovenije ostajajo strokovno izhodišče celotnega projekta,« pravijo v vladni službi. »O vprašanju nadaljnjih korakov projekta regionalizacije se je ministrica Duša Trobec Bučan posvetovala s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Čeprav je opozoril, da projekt regionalizacije ni med prioritetami vlade do izteka tega mandata, se je strinjal z njenim predlogom, da se zaradi ustavne obveznosti ustanovitve pokrajin kljub temu poizkuša ugotoviti, ali bi bilo mogoče narediti vsaj kakšen nadaljnji korak glede njihove ustanovitve.«

Mi pa smo pri dveh gorenjskih poslancih poizvedeli, kako gledata na predlog ministrice Trobec Bučanove o šestih pokrajinah, med katerimi pa ni Gorenjske. Branko Grims (SDS): »Žalosten sem, da je ministrica, ki je iz Gorenjske, predlagala zemljevid pokrajin, na katerem ni Gorenjske. Ministrica mi je predlog pokazala in povedal sem ji, da je nesprejemljiv. Gorenjci moramo temu enotno in glasno reči ne, saj je bila Gorenjska v vseh dosedanjih predlogih enotna pokrajina, poleg tega pa je zgodovinsko Kranjska vselej predstavljala srce Slovenije. Menim tudi, da ima Gorenjska kot pokrajina možnost samostojnega funkcioniranja.« Borut Sajovic (LDS): »Zdi se mi prav, da smo temo o pokrajinah znova odprli. Predlog šestih pokrajin se mi zdi prava rešitev, manj posrečena in nespretna pa se mi zdi navezava na škofije. Kar zadeva Gorenjsko, pa ni toliko pomembno ime, pač pa vsebina, kjer je najpomembnejša razvojna vloga pokrajin, saj jih delamo za prihodnost in ne za preteklost. Vesel sem, da smo popustili pri razpravah o dveh pokrajinah na Gorenjskem. Sicer pa bi bilo pri snovanju šestih pokrajin smiselno razmisliti še o eni, namreč Ljubljani kot glavnem mestu, saj se bojim, da bo sicer pokrajina, ki vključuje Ljubljano, zaradi razvitosti prikrajšana pri pridobivanju razvojnih sredstev.«

»Dobro pri tej zadevi je, da ta domislica nima nobene možnosti za uresničitev. Regionalizacija je namreč strokovno in politično tako zahteven projekt, da v sedanjem obdobju politične razrvanosti ni realnih možnosti za oblikovanje dovolj velike parlamentarne večine za takšen ali drugačen predlog regionalizacije,« meni tudi Blaž Kavčič, državni svetnik za kranjski del Gorenjske in predsednik državnega sveta. »Ima pa predlog ministrice Bučanove določeno podobnost z dosedanjimi predlogi v tem, da je daleč od strokovnih podlag vodilnih strokovnjakov na tem področju, npr. dr. Vlaja in dr. Šmidovnika. Ko bo Slovenija premogla dovolj državniškega pristopa, bo možno pristopiti k ustanovitvi osmih pokrajin, ki lahko predstavljajo tako drugo raven lokalne samouprave, ki bo imela razumen obseg pristojnosti in financ. Med temi osmimi pokrajinami je seveda tudi Gorenjska. V dosedanjih predlogih morda ni bil dovolj jasno izpostavljen pomen subregij, torej geografsko in vsebinsko zaokroženih enot, kot so npr. Zasavje, Bela krajina, Koroška, škofjeloška subregija … Te subregije bi morale imeti jasno izoblikovane razvojne politike, investicijske projekte, infrastrukturne projekte, svojo identiteto. Takšne subregije pa ne bi mogle imeti svoje birokracije.«