Kislo zelje in od barv razvajena okna

Freyming-Merlebach sta dva rudarska kraja v bližini francosko-nemške meje, ki so ju 1971 združili. Mrzlo, vetrovno vreme novembra konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na turneji po Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji prebivamo pri naših izseljencih in zdomcih. Plavolasa Silvie, katere mož je preddelavec v jami, je kot kraljica v skromni hiši rudarske kolonije. Mati sedmih otrok je vedno nasmejana in na prepišno nedeljo pripravljena, da mi pokaže 50 kilometrov oddaljeni Metz z mogočnimi utrdbami in vitraji po cerkvah, mesto, ki je bilo zdaj francosko zdaj nemško. Kaj pa nedeljsko kosilo?

Poosebljeno sonce se nasmeje in odgovori: »Saj bom vse pripravila vnaprej. Peklo se bo samo. Choucroute, strasburški choucroute, zelo slastno, če si zelo lačen. In moji so vedno lačni.«

Metz naju sprejme v kristalni, a mrzli svetlobi. Katedrala sv. Štefana je mogočna, s prekrasnimi vitraji, med katerimi jih je nekaj ustvaril Marc Chagall in žarijo v močnih modrih in rdečih odsevih svetopisemskih postav.

»Če so ti vitraji všeč, pojdiva še na kolodvor!« reče Silvie in že stopava proti 300 metrov dolgi, v mogočnem neoromanskem slogu z visokim stolpom zgrajeni železniški postaji (1904-1908), ki je bila med prvo svetovno vojno priča grozljivih dogodkov. Ko se moj pogled odvrne od pisanih oken, v trafiki med francoskimi izdajami zagledam nemško knjigo z naslovom: Katrin wird Soldat (Katrin bo vojak) Adrienne Thomas. Nikoli nisem slišala zanjo. »Bilo ji je sedemnajst let, ko je 1914 kot sestra Rdečega križa začela pomagati ranjencem, ki so jih vozili na to postajo in je to počela dve leti. Je židovskega rodu in marsikaj je prestala, preden je v času nacizma kot begunka priromala v Ameriko. Zdaj menda živi na Dunaju.« (Knjigo sem si kupila za spomin in doma odkrila, da je eno najboljših del s protivojno tematiko.)

Ko sva se vrnili v Freyming-Merlebach, je bil choucroute pečen, Silvijina hčerka pa je naredila še limonin riž.

Strasburško kislo zelje

strasburški choucroute

Za 4 – 6 oseb potrebujemo: 150 mesnate slanine, 700 g kislega zelja, 4 lovorjeve liste, 4 brinove jagode, 4 klinčke, 2 stroka česna, 2 majhni čebuli, 150 g svinjske trebuševine, 4 prekajene klobasice, 150 g nasoljenih rebrc, četrt l mesne juhe, lahko je iz kocke, 1 in pol dl rdečega vina.

Slanino narežemo na zelo tenke rezine in z njimi obložimo primeren pekač. Nanje naložimo plast zelja in polovico začimb. Čebulo narežemo na drobne kockice in stremo česen ter ju potresemo čez začimbe. Naslednja plast so na tanke rezine narezana trebuševina, majhne prekajene klobasice in rebrca, ki jih spet prekrijemo z zeljem. Krompir olupimo in ga narežemo na tanke rezine. Vrhnja plast je spet zelje, na katero damo drugo polovico začimb. Zalijemo z juho in vinom. Pečico ogrejemo na 200 stopinj, ventilatorsko na 180 stopinj. Pečemo 80 minut in če se ob koncu peke začne smoditi, prekrijemo pekač z aluminijasto folijo.

Limonin riž

Za 4 osebe potrebujemo: 2 skodelici riža, 1 skodelico medu, pol l belega vina ali pol l kiselkastega sadnega soka, 4 neškropljene limone, 1 skodelico stepene sladke smetane, vloženo sadje.

Dve skodelici riža s skodelico medu skuhamo na zob v pol l belega vina, če so jedci otroci, vzamemo kiselkast sadni sok. Med kuhan riž z vilicami umešamo sok 4 limon in nastrgano lupinico 2 limon. Posodo pustimo na toplem in počakamo, da se okusi prepojijo. Nato riž ohladimo. Preden postrežemo, umešano vanj skodelico stepene sladke smetane. Zraven se prileže vloženo sadje ali nepresladek kompot.