Zasavski Triglav
Kum (1220 m n. m.) – Zasavski velikan, katerega radijski oddajnik je njegov zaščitni znak. Zasavski Triglav, s katerega je ob lepem vremenu videti prostranstvo majhne Slovenije.
Naš tokratni izlet nas bo vodil v Zasavje, predel osrednje Slovenije, ki je neverjetno razgiban in zanimiv. Povzpeli se bomo na njegov najvišji vrh, na Kum, ki s svojimi 1220 metri nadmorske višine predstavlja zanimiv cilj tako za planince kot tudi kolesarje. Neverjetna višinska razlika, 1000 metrov nadmorske višine, je za ta del Slovenije vse prej kot običajna. Možnosti za vzpon je več. Ena najlepših poti na vrh je iz Trbovelj po Čebulovi dolini, po imenu bolj zanimiv je vzpon po Škratovi dolini, ki se adrenalinsko začne s prečkanjem reke Save v ročni nihajki. Škratova dolina je ime dobila po t. i. perkmandeljcih, ki so v Zasavju delali v rudnikih. Mi se bomo danes na Kum povzpeli z železniške postaje v Trbovljah.
Zapeljemo se skozi Izlake, Zagorje, kjer v krožišču na drugem izvozu nadaljujemo proti glavni cesti, ki povezuje Litijo in Trbovlje. Zavijemo levo in vozimo proti Trbovljam. V križišču zavijemo levo proti Trbovljam in takoj desno, na parkirišče ob železniški postaji. Po glavni cesti se sprehodimo do izhodišča in prvih sto metrov naredimo po asfaltirani cesti, ki pelje proti vasi Dobovec. Desno se odcepi markirana pot na Kum oz. pot proti Završju. V zmernem vzponu preči pobočje Kuma. V mokrem ali v snegu je ta del poti nevaren za zdrs. Prečno vzpenjajoča se pot doseže travnik, po katerem nadaljujemo do kmetije Dolinšek, v zaselku V Dolu. Dosežemo makadamsko cesto, kjer se pot odcepi levo, skozi travnato dolino. Tu se začne t. i. Čebulova dolina. Malce višje se nam z desne strani priključi pot iz Zagorja ob Savi, skozi Završje (izhodišče ob bencinski črpalki). Dolina leži pod slemenom Kozlove gore na zahodni strani in Lontovža ter Vodenih peči na vzhodni strani. Del doline poteka tudi po makadamski cesti. Na koncu doline je lesen križ – razpelo, ki je bilo obnovljeno v maju 2008. Ta kraj se imenuje Počivalnice (911 m n. m.). Do vrha Kuma nas čaka še približno ena ura hoda. Steza zavije na gozdno pobočje in se ponekod precej strmo vzpenja med večjimi skalami. Svet je videti precej dinarsko-kraški. Ko dosežemo konec gozda, se priključimo makadamski cesti, višje pa zavijemo na vršni travnik, ki nas pripelje do božjepotne cerkvice sv. Neže na vrhu Kuma. Svetnica Neža je ena največkrat upodobljenih mučenic po slovenskih cerkvah. Njena mladost in pogum sta bila razlog, da so jo poveličevali številni cerkveni učitelji. Običajno je upodobljena z jagnjetom kot Kristusova nevesta. Je zavetnica deviškosti, njen god pa slavimo 21. januarja. Na naši levi strani je RTV oddajnik, za cerkvijo je planinski dom.
Nikjer nisem zasledila, od kod ime Čebulova dolina. Sklepam, da morda zato, ker pod vrhom Kuma, preden stopimo na cesto, na zakisanih tleh dobro uspeva čemaž, ki gozdovom v spomladanskih mesecih daje značilen vonj po česnu. No, česen ni čebula, a bolj utemeljenega razloga nisem odkrila.
Z vrha Kuma se vidi polovica Slovenije, če ne celo več: Julijci z očakom Triglavom, Nanos, prek Snežnika, vse do Trdinovega vrha na Gorjancih, Obsotelje, Pohorje, del Karavank in Kamniško-Savinjske Alpe.
Sestopimo po poti vzpona. Do vrha Kuma smo porabili približno tri ure.
Ob koncu bi rada rekla le še to, da je širina obzorja male Slovenije s Kuma veličastna. Na katerokoli stran neba bomo pogledali, bo pogled romal nekam daleč, daleč stran, v daljavo.
Nadmorska višina: 1220 m
Višinska razlika: 900 m
Trajanje: 5–6 ur
Zahtevnost: 1 / 5