"Še tekaške čevlje, oblikovalski dosežek enega nagrajencev Prešernovega sklada, morava nekam postaviti," ugotavljata vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Marko Arnež in arhitekt Janez Suhadolc, ki je skupaj z oblikovalko Metko Žerovnik avtor aktualne razstave letošnjih dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. (Foto: Tina Dokl)

Čas je za iskanje osebne kulture

Slovenci po količini umetniške ustvarjalnosti sodimo med najbolj kulturne narode na svetu, za kulturo posameznika pa bi lahko rekli, da je v zadnjem času odšla neznano kam.

Kranj – Jutri, na dan slovenskega kulturnega praznika, si boste v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju že lahko ogledali aktualno razstavo o letošnjih Prešernovih nagrajencih in nagrajencih Prešernovega sklada. V osrednjem hramu slovenske kulture, Cankarjevem domu v Ljubljani, bodo namreč danes, na predvečer praznika, že tradicionalno podelili nagrade Slovencem, ki so bodisi z dosežkom v preteklem letu bodisi s svojim celotnim ustvarjalnim umetniškim opusom v slovensko kulturo vtisnili neizbrisen pečat. Letos bosta podeljeni dve »veliki« in šest »malih« nagrad, ena izmed njih tudi Gorenjcu.

Nagrade, ki nosijo Prešernovo ime, so najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Tiste žlahtne gospe, ki je vsakič znova najljubši priboljšek h kulturi slovenskega naroda, kulturi, katere besedni pomen izhaja iz latinske cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni»gojiti«. V najširšem pomenu torej izraz kultura označuje vse, kar posameznik, skupina ali neka družba inteligentnih bitij goji oziroma ustvari v umetnosti, znanosti, tehniki … Kultura pa je tudi moralni sistem, značilno vedenje in navade različnih človeških družb. Sestavljamo jih posamezniki, ki imamo vsak svojo lastno osebno kulturo. In prav po njej bi se morali v zadnjih časih več spraševati. Vsi državljani, vključno s tistimi, ki na primer dneve pred kulturnim praznikom zapirajo in odpirajo arhive, s katerimi se mora že po funkciji ta čas ukvarjati tudi aktualna ministrica za kulturo. Če v prvem smislu besede zagotovo veljamo za enega najbolj kulturnih narodov na svetu, pa vsak dan znova lahko ugotavljamo, da se je srčna osebna kultura državljana kot posameznika bolj ali manj izgubila neznano kam. Ko nam bo to spet uspelo odkriti, bo lahko slovenski kulturni praznik trajal dlje kot le nekaj naslednjih dni, ko se bomo spet vrnili k starim temam: tajkunom, korupciji, večnim delitvam na te in one …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 14. maj 2021 / 14:37

Zgodba o tradicionalni slovenski hiši

Kamniški arhitekt Tomaž Schlegl se je domislil inovativnega in – kot mu sam pravi – tudi družbeno koristnega projekta z naslovom Hischa, s katerim želi prikazati, kako se na sodoben in enostaven način...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.