"Ribiči nismo krivi"

"Glavni onesnaževalec jezera je neurejena kanalizacija in meteorna voda," je prepričan Slavko Cuderman, vodja kraparske sekcije pri Ribiški družini Bled.

»Zadnje mesece preteklega leta se je proti ribičem sprožila prava gonja, ker so nas na Sektorju za kakovost voda pri Agenciji RS za okolje (ARSO) predstavili v medijih kot glavne onesnaževalce Blejskega jezera. Lahko zatrdim, da so v javnost prišli zavajajoči in neresnični podatki. Če so nas ribiče še pred časom sprehajalci ob jezeru ogovorili, poklepetali z nami, se je v zadnji polovici lanskega leta njihov odnos do nas precej spremenil. Dogodilo se je, da je bila na parkirišču prerezana guma na avtu ali pa je bil avto kako drugače poškodovan, en ribič je doživel tudi lažji fizični napad. Vse to je posledica pritiskov, ki se izvajajo nad ribiči,« je povedal Slavko Cuderman, vodja kraparske sekcije pri Ribiški družini Bled, ki ima koncesijo za Blejsko jezero. »To pomeni, da na leto odvajamo državi 15 tisoč evrov za upravljanje z ribjim življem in izvajanjem ribolova v jezeru. Smo ena najbolj urejenih ribiških družin v Sloveniji in prav gotovo je nam, ribičem, v interesu, da imamo čisto jezero. Sami opažamo, da se zadnji dve leti z jezerom nekaj dogaja. Menimo, da sta glavni onesnaževalki neurejena kanalizacija in meteorna voda. Zakaj je v resnici prišlo do cvetenja, bodo morali dokazati z bolj konkretnimi analizami, ki bodo razkrile prave onesnaževalce jezera,« je še dodal Cuderman.

»Intenzivni ribolov je po podatkih Špele Remec – Rekar največji onesnaževalec. Trdi, da na leto krapom zmečemo okoli 22 ton hrane. Povedal vam bom izračun, ki temelji na podlagi prodanih ribolovnih kart za člane društva in turiste za leto 2009. Ribolovnih dni na jezeru je bilo 873. Če je vsak porabil pet kilogramov hrane za krape na dan, je to 4365 kilogramov. V letu 2010 je bilo lovnih dni na jezeru 1322, to pomeni 6610 kilogramov hrane. To je petkrat manj, kot je v raziskavi predstavila Špela Remec – Rekar. Naši podatki so verodostojni, saj smo imeli lani pet inšpekcijskih nadzorov, ki nepravilnosti niso odkrili. S tem postanemo takoj eden izmed najmanjših onesnaževalcev jezera,« je dejal Cuderman. Pojasnil je, da 50 odstotkov hrane krapom predstavljata kuhana koruza in konoplja, ostalih 50 odstotkov pa bojliji. »V bojlijih - povprečna cena bojlijev je deset evrov za kilogram, za 22 ton bi bilo to kar 220 tisoč evrov - so pšenična, koruzna, sojina in ribja moka, ptičja hrana, mlete školjke in raki, jajca, arome in drugi dodatki. Več ali manj je to kupljena hrana, ki je naprodaj v ribiških trgovinah, proizvajalci pa morajo svoje izdelke, preden gredo v prodajo, dati v analizo,« je dejal sogovornik in ponazoril: »Podobna jezera, kot je Blejsko, so tudi v Italiji, Avstriji, Franciji. V Franciji je eno najlepših jezer Saint Cassien, kjer ravno tako lovijo krapa. Dnevno tam lovi več kot štirideset ribičev vse leto, pri nas pa v sezoni med pet in deset na dan. Od januarja do aprila ni lovne sezone, praktično se ne lovi od novembra do maja. Januarja letos ribiči niso lovili, jezero je pa ravno tako onesnaženo?!«

Krapa večinoma lovijo po sistemu »ujemi in spusti«; ujetega krapa, težkega do sedem kilogramov, sme ribič vzeti, težjega pa mora čim prej nepoškodovanega vrniti nazaj v jezero. Najtežji doslej ujet krap v Blejskem jezeru je tehtal 30,2 kilograma. »Krap ni avtohtona riba - jezero je bilo s krapom naseljeno že pred ustanovitvijo Ribiške družine Bled leta 1953, in ne uničuje drugih rib. Poleg že povedanega smo za sezono 2011 sprejeli bistveno strožje ukrepe pri izdaji dovolilnic za ribolov. Dnevna karta stane 50 evrov. Prepovedano bo postavljanje ležalnikov ter vseh vrst šotorov in bivakov, dovoljen bo le stol in klasičen dežnik zelene barve v primeru dežja. Ribič bo lahko dnevno porabil za krmljenje največ do pet kilogramov hrane; toliko jo bo tudi smel imeti dnevno pri sebi. Ob obilnem krmljenju se možnosti za ulov celo zmanjšajo, saj več hrane v vodi ribiču daje manj možnosti, da krap najde njegovo vabo. Tako ribiči v določenih dneh, ko krapi jedo manj, porabijo samo kilogram hrane,« je poudaril Slavko Cuderman in zaključil: »Upamo, da se bodo odkrili pravi razlogi za nastalo stanje, saj onesnaženo jezero slabo vpliva tudi na ribe. Ribiška družina Bled bo tudi v bodoče ravnala odgovorno in po predpisani zakonodaji.«